Avtor Nina Šprohar• 6:00 pop• ENERGETIKA

»Nuklearke zahtevajo pozornost, če hočemo, da so varne«

»Nemški eksperiment z obnovljivimi viri energije traja že 20 let; vanj so vložili več kot 500 milijard evrov, pa so na istem z izpusti ogljikovega dioksida (CO₂), kot so bili pred dvajsetimi leti. Če bi vsa ta sredstva vložili v gradnjo jedrskih elektrarn, bi jih lahko zgradili že več kot sto in bi bila celotna Evropa elektrificirana, brez izpustov CO₂,« je prepričan dr. Leon Cizelj, vodja odseka za reaktorsko tehniko na Inštitutu Jožefa Stefana (IJS).

Meni, da Slovenija potrebuje drugi blok jedrske elektrarne in da moramo odločitev o tem sprejeti čim prej.

V Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN) se kot eden glavnih ciljev pojavlja razogljičenje energetskega sektorja. Kako lahko ta cilj, poleg gradnje jedrskih elektrarn, še dosežemo?

To je možno z jedrskimi, delno pa tudi s hidroelektrarnami. Težava pri sončni in vetrni energiji je namreč v tem, da je treba imeti precej velike zalogovnike energije, ki jih na trgu ni, ali pa črpalne elektrarne, kot so Avče. A je razvoj na tem področju kljub velikim vložkom dokaj počasen, staviti samo na obnovljive vire energije (OVE) pa lahko pomeni občasno pomanjkanje elektrike.

Kaj bi torej za Slovenijo pomenil JEK 2? Kdaj bi ga lahko usposobili?

Za gradnjo naj bi se odločili najpozneje do leta 2027. Gre namreč za velik projekt, že pred samo gradnjo je potrebnih veliko priprav, usposobiti je treba precej ljudi. Največje napake se v praksi zgodijo že pred podpisom pogodbe, čemur smo lahko bili priča tudi pri TEŠ 6.

Kaj je bila takrat po vašem mnenju glavna težava?

Prav te prekratke oziroma premalo intenzivne strokovne priprave. Tako veliki projekti se pri nas pojavljajo na 20, 30 let, zato je treba vsakič začeti znova – z novimi ljudmi, novimi izobraževanji in podobno.

Kolikšen delež električne energije bi v Sloveniji proizvedel JEK 2?

Najbrž bo to elektrarna, ki bo imela približno 1,2 gigavata moči – s tem bi pri današnji porabi električne energije dosegli kakšnih 70 odstotkov vse porabljene energije v Sloveniji.

Bo to za naše potrebe dovolj?

Če gledamo današnjo porabo, da. Potem starega bloka sploh ne potrebujemo več. A so pomembne tudi projekcije za naprej – če bomo razvijali e-mobilnost, ogrevanje s toplotnimi črpalkami in če poskušamo zamenjati fosilna goriva z elektriko, je bomo potrebovali precej več. Najbrž bomo tudi ob novi elektrarni morali še vedno uvažati delež energije, sploh če do takrat zapremo šoštanjsko elektrarno.

Kako pa bo s financiranjem, se bomo tudi tokrat povezali s Hrvati?

Predvidevam, da za sodelovanje ne bodo zainteresirani le Hrvati, temveč tudi Madžari, Avstrijci, celo Nemci oziroma tisti, ki so se odločili, da na svojem ozemlju ne bodo gradili jedrskih elektrarn. Vsi utegnejo biti zainteresirani soinvestitorji.

Evropska strategija sicer gradenj jedrskih elektrarn ne podpira.

Da, vendar dopušča članicam, da se same odločajo, kaj bodo naredile s svojo energetsko mešanico. Ta trenutek torej EU ne podpira jedrske energije, kot podpira obnovljive vire energije, nima pa težav, če se države članice vseeno odločajo za gradnjo tovrstnih elektrarn.

Katere druge države pa se še odločajo za gradnjo novih jedrskih elektrarn?

Finska, Francija, Madžarska … Tudi Poljska, ki velja za tradicionalno premogovniško državo, je te dni jasno napovedala, da bo začela premog opuščati in namesto tega zgradila šest novih nukleark. Še Bolgarija želi znova zagnati ustavljeno gradnjo jedrskih reaktorjev v kraju Belene. Skoraj polovica članic EU vidi resno prihodnost v jedrski energiji.

Druga polovica pa ravno obratno, najbolj vidna je recimo Nemčija.

Nemški eksperiment z obnovljivimi viri traja že 20 let, vanj so vložili več kot 500 milijard evrov, pa so na istem z izpusti CO₂, kot so bili pred dvajsetimi leti. Če bi vsa ta sredstva vložili v gradnjo jedrskih elektrarn, bi jih lahko zgradili že več kot sto in bi bila celotna Evropa elektrificirana, brez izpustov CO₂. Ta eksperiment se jim počasi maščuje, vse bolj je jasno, da jim, ne glede na ogromne finančne vložke v veter in sonce, ni uspelo zmanjšati izpustov CO2. Skratka, iz Nemčije se vse bolj sliši, da ne morejo kar nenadoma opustiti premoga in jedrske energije na račun obnovljivih virov.

Vseeno pa tudi jedrski odpadki niso ravno nedolžni.

Jedrski odpadki načeloma ne igrajo velike vloge, saj jih je glede na proizvedeno energijo zelo malo v primerjavi s fosilnimi gorivi. Kilogram pokurjenega premoga ali nafte generira tudi več kot kilogram CO₂, medtem ko povprečen Slovenec, ki doživi 80 let, z vso energijo, ki jo porabi v svojem življenju, za seboj pusti pol litra radioaktivnih odpadkov. To je enostavno obvladljiva količina.

Zadržki pa še vedno ostajajo, zakaj?

Res je, a ne razumem, zakaj jih nismo do zdaj v skoraj 70 letih, odkar jedrska energija deluje dobro po tako rekoč celem svetu, še razčistili. Temu se čudim.

Morda zaradi dogodkov, kot se je zgodil na Japonskem ali pa pred štiridesetimi leti v Černobilu?

Mogoče. Drži pa tudi, da vsi viri energije puščajo posledice na okolju in zdravju in da je zaradi drugih virov energije, še zlasti premoga, umrlo dosti več ljudi, kot jih je umrlo zaradi sevanja jedrskih elektrarn. Jedrska energija ravno zaradi izjemno velike gostote energije potrebuje zelo malo maso goriva. Posledica je malo odpadkov in tudi manj vplivov na okolje.

Tudi če se zgodi nesreča?

Da, saj so bile te do zdaj zaradi precej dobrih dizajnov elektrarn bistveno manj škodljive kot vpliv celotne naftne in premogovne industrije na zdravje ljudi in okolje. A če hočemo, da so jedrske elektrarne varne, potrebujejo pozornost.

Čigavo?

V državi mora biti stroka neodvisna od proizvajalca energije. Na IJS imamo približno 50 ljudi, ki se ukvarjajo z jedrskimi elektrarnami, te kadre bi bilo smiselno še okrepiti, sploh v primeru gradnje novega bloka. Ravno zato, da imamo vpogled v to, kaj se kupuje, da spremljamo, kako poteka projekt, in da lahko pomagamo, če pride do kakršnihkoli težav.

Kako pa gledate na možnost, da bi zgradili več manjših reaktorjev?

Ta ideja je zame kot raziskovalca precej zanimiva, za industrijo pa ne toliko, ker trenutno ni nobenega komercialno dostopnega malega modularnega reaktorja. V ZDA so blizu, da bi enega licencirali, Rusom pa je enega že uspelo. To je naslednik njihovih mornariških reaktorjev, ki so jih imeli na civilnih ledolomilcih. Takšni reaktorji so bili razmeroma majhni, imeli so približno 30 megavatov moči, podobno je z novimi.

Kje so zdaj ti reaktorji?

Dva so postavili na splav oziroma barko, ki so jo parkirali v zalivu in povezali s kopnim, da bo zagotavljala energijo za mesto Bilbino v vzhodni Sibiriji. To sta prva mala oziroma modularna reaktorja v civilni rabi. Sicer pa mali modularni reaktorji izvirajo iz vojaških mornariških programov. Jedrske podmornice in letalonosilke namreč poganjajo jedrski reaktorji z električno močjo med nekaj deset in 100 megavati.

Bi jih lahko predelali za civilno rabo?

Da, v nekaj letih že. Potreben bo seveda precejšen vložek v razvoj, približno milijardo evrov na reaktor. Ker to intenzivno počnejo že Američani, Rusi in Kitajci, lahko pričakujemo, da se bodo v desetih letih takšni reaktorji že pojavljali na trgu.

Koliko bi jih potrebovali v Sloveniji, če bi želeli pokriti vso našo porabo?

Reaktorji moči okrog 30 megavatov so primerljivi s proizvodnjo energije hidroelektrarne na spodnji Savi. Takih z močjo 100 megavatov bi v Sloveniji potrebovali približno od 10 do 15. A je cenovno verjetno bolje postaviti enega večjega – tudi tehnično gledano so večji stroji praviloma bolj učinkoviti od manjših.

Kaj pa z vidika varnosti?

So primerljivi z večjimi. Manjši reaktorji bodo načeloma narejeni tako, da bodo lažje obvladljivi in bodo zahtevali manj kadrov. A so tudi večje elektrarne varne, še posebej če jih primerjamo z drugimi viri energije. Pred kratkim smo recimo v Zagrebu zabeležili precej močan potres, krška elektrarna pa je dosegla le nekaj odstotkov obremenitve, za katero je bila projektirana. Škode sploh ni bilo.

Kaj pa, če bi bil prišlo do hujšega potresa v Krškem namesto v Zagrebu?

Pravzaprav bi moral biti res zelo hud, ker so tovrstne elektrarne zgrajene tako, da zdržijo zelo močne potrese. Veliko betona, ki varuje okolico pred sevanjem iz elektrarne, deluje tudi kot bunker, ki ga je zelo težko podreti.

Možne so tudi morebitne poplave, Sava je blizu …

Tudi v primeru poplav je krška nuklearka zelo varna, saj stoji za visokimi nasipi na levem bregu, Sava pa se ob poplavljanju razlije na desni breg. Tako potem elektrarna obstane na suhem otoku. Kot pravim, če je projekt skrbno premišljen in pretehtan, ga je možno izvesti tako, da do večjih težav nikoli ne pride.

 

Članek je bil v celoti objavljen v reviji Eko dežela Energetika 2020.

(Visited 358 times, 1 visits today)
↑
Close

Center Nastavitev Zasebnosti

Obvezni piškotki

Shranijo uporabnikovo odločitev glede sprejemanja piškotkov.

gdpr[allowed_cookies], gdpr[consent_types]: beleži uporabniško odločitev glede sprejetja ali zavrnitev uporabe piškotkov. Veljavnost: 1 leto.

Socialna omrežja

Facebook vtičnik; za povečanje sodelovanja naših uporabnikov preko družbenih omrežij, analizo prodaje, segmentacijo uporabnikov in ponovno targetiranje uporabnikov

c_user, datr, fr, pl, presence, sb, wd, xs, pnl_data2, act

Analitika

Analitika nam omogoča, da merimo število uporabnikov v obliki obiskov in klikov.

advanced_ads_browser_width, advanced_ads_page_impressions, advanced_ads_pro_server_info, advanced_ads_pro_visitor_referrer
_ga: merjenje obiskanosti s storitvijo Google Analytics. Veljavnost: 2 leti. _gat: piškotek ne hrani uporabniških podatkov, uporablja se za omejevanje pogostosti zadetkov pri merjenju obiskanosti strani s storitvijo Google Analytics. Veljavnost: 10 minut. _gid: naključno ustvarjeno unikatno število se uporablja za izračun podatkov o obisku našega spletnega mesta. s storitvijo Google Analytics. Veljavnost: 24 ur.

Analiza obiska

To function properly, Hotjar stores first-party cookies on your visitor's browser. Cookies are either set by the Hotjar script, or by visiting Hotjar's website. Displaying the correct content to your visitors without personally identifying anyone relies on Hotjar's cookies.

_hjClosedSurveyInvites Hotjar cookie. This cookie is set once a visitor interacts with a Survey invitation modal popup. It is used to ensure that the same invite does not re-appear if it has already been shown. 365 days _hjDonePolls Hotjar cookie. This cookie is set once a visitor completes a poll using the Feedback Poll widget. It is used to ensure that the same poll does not re-appear if it has already been filled in. 365 days _hjMinimizedPolls Hotjar cookie. This cookie is set once a visitor minimizes a Feedback Poll widget. It is used to ensure that the widget stays minimizes when the visitor navigates through your site. 365 days _hjDoneTestersWidgets Hotjar cookie. This cookie is set once a visitor submits their information in the Recruit User Testers widget. It is used to ensure that the same form does not re-appear if it has already been filled in. 365 days _hjIncludedInSample Hotjar cookie. This session cookie is set to let Hotjar know whether that visitor is included in the sample which is used to generate funnels. 365 days _hjShownFeedbackMessage This cookie is set when a visitor minimizes or completes Incoming Feedback. This is done so that the Incoming Feedback will load as minimized immediately if they navigate to another page where it is set to show. 365 days _hjid Hotjar cookie. This cookie is set when the customer first lands on a page with the Hotjar script. It is used to persist the Hotjar User ID, unique to that site on the browser. This ensures that behavior in subsequent visits to the same site will be attributed to the same user ID. 365 days _hjRecordingLastActivity This should be found in sessionStorage (as opposed to cookies). This gets updated when a visitor recording starts and when data is sent through the WebSocket (the visitor performs an action that Hotjar records). Session hjTLDTest When the Hotjar script executes we try to determine the most generic cookie path we should use, instead of the page hostname. This is done so that cookies can be shared across subdomains (where applicable). To determine this, we try to store the _hjTLDTest cookie for different URL substring alternatives until it fails. After this check, the cookie is removed. Session _hjUserAttributesHash User Attributes sent through the Hotjar Identify API are cached for the duration of the session in order to know when an attribute has changed and needs to be updated. Session _hjCachedUserAttributes This cookie stores User Attributes which are sent through the Hotjar Identify API, whenever the user is not in the sample. These attributes will only be saved if the user interacts with a Hotjar Feedback tool. Session _hjLocalStorageTest This cookie is used to check if the Hotjar Tracking Script can use local storage. If it can, a value of 1 is set in this cookie. The data stored in_hjLocalStorageTest has no expiration time, but it is deleted immediately after creating it so the expected storage time is under 100ms. N/A _hjptid This cookie is set for logged in users of Hotjar, who have Admin Team Member permissions. It is used during pricing experiments to show the Admin consistent pricing across the site. Session _hjAbsoluteSessionInProgress The cookie is set so Hotjar can track the beginning of the user's journey for a total session count. It does not contain any identifiable information. 30 minutes