Družba Elektro Ljubljana lani ustvarila slabih 14 milijonov dobička
Lansko leto je družba Elektro Ljubljana končala s čistim dobičkom v vrednosti 13,9 milijona evrov in izvedla za nekaj manj kot 40 milijonov evrov naložb, so pojasnili v omenjeni družbi. Raven naložb je bila najvišja v zadnjem desetletju.
Približno takšen rezultat so v Elektro Ljubljana pričakovali, saj se je lani namreč začelo novo triletno regulativno obdobje, ki znižuje donosnost prihodkov iz razvoja in upravljanja distribucijskega omrežja, je pojasnil predsednik uprave Andrej Ribič. Veseli ga raven naložb, saj so lani za investicije porabili za sedem odstotkov več od pričakovanega. Med največjimi naložbami so obnova razdelilno transformatorske postaje (RTP) Hrastnik, prva faza gradnje daljnovoda DV 2 x 110 kV RTP Grosuplje–RTP Trebnje, zaključek del na 2 x 110 kV kablovodu trase Bršljin–Gotna vas in obnova razdelilne postaje (RP) Kočevska Reka. V napredni sistem merjenja so lani vključili 30.994 naprednih števcev električne energije. V tem sistemu je tako skupaj vključenih 208.034 merilnih mest, kar pomeni 61 odstotkov vseh merilnih naprav na območju Elektra Ljubljana.
Dobiček višji od načrtovanega za 12 odstotkov
Lanski čisti dobiček družbe je v primerjavi z načrtovanim višji za 1,9 milijona evrov oziroma 12 odstotkov. Višji od načrtovanih so bili tudi prihodki, in sicer za šest odstotkov. Razlog so bili višji prihodki na tržnem segmentu, so pojasnili. Dodali so, da so ustvarili nekoliko manj kot 46 milijonov evrov bruto denarnega toka iz poslovanja, kar je za sedem odstotkov več od načrtovanega. Poleg tega pa so zmanjšali skupno zadolženost in zadržali ugodno razmerje med neto finančnim dolgom in EBITDA na količniku 1,9. Dodana vrednost na zaposlenega je lani presegla 94 tisoč evrov, kar družbo, pravijo v Elektru Ljubljana, uvršča v vrh najučinkovitejših družb v Sloveniji in tudi širše.
Število uporabnikov polnilnic raste
Kot je pojasnil Jurij Curk, svetovalec uprave, se število uporabnikov mreže polnilnic Elektra Ljubljana povečuje. »Za storitev, ki je bila deset let brezplačna, smo pred enim letom uvedli zaračunavanje, kljub temu pa je opazen trend rasti e-mobilnosti. Število uporabnikov naše mreže se je povečalo za skoraj 60 odstotkov,« pravi Curk in doda, da se je število sej polnjenja sicer zmanjšalo, poraba energije pa se je povečala. Doda, da se njihov sistem, ki so ga poimenovali ‘Gremo na elektriko’ širi tudi z vstopanjem novih partnerjev; med njimi so občine in distributerji ter ponudniki storitev polnjenja. »Z nekaterimi ponudniki v tujini že imamo sklenjeno partnerstvo, v prihodnosti pa načrtujemo tudi možnost polnjenja v tujini z aplikacijo Gremo na elektriko,« pravi Curk.
