6:33 pop AKTUALNO

Slovensko planinstvo skozi čas: 100 let markacije ob 129-letnici PZS

Organizirano planinstvo ima v Sloveniji že 129-letno tradicijo, znamenita Knafelčeva markacija pa praznuje 100 let!

Foto: Manca Ogrin

Vpogled v dolgo in bogato zgodovino slovenskega planinstva ponuja pravkar izdana monografija Slovensko planinstvo skozi čas. Vanjo se je vpisal tudi Alojz Knafelc, ki je leta 1922 vpeljal enotno označevanje planinskih poti – belo piko z rdečim kolobarjem, ki jo danes imenujemo Knafelčeva markacija in je eden od simbolov slovenskega planinstva, ter enotno usmerjevalno tablo.

Slovensko planinsko društvo (SPD), predhodnik Planinske zveze Slovenije (PZS), je bilo ustanovljeno 27. februarja 1893, krovna planinska organizacija pa 129 let pozneje v 293 društvih in klubih združuje skoraj 52 tisoč članov. Planinska zveza Slovenije, ena izmed najbolj množičnih nevladnih in prostovoljskih organizacij v Sloveniji in najbolj množična športna organizacija, je zveza društev, zavezanih žlahtnemu planinskemu izročilu, prostovoljstvu, humanitarnosti in skrbi za ohranitev gorske narave.

Planinstvo združuje številne dejavnosti, povezane z gorami. Športne aktivnosti, ki se večinoma izvajajo v naravnem okolju, se dopolnjujejo in bogatijo z različnimi oblikami kulturnih in drugih dejavnosti. Pomembna osnova za mnogo dejavnosti so planinske poti in koče, sad dela številnih generacij markacistov, oskrbnikov, gospodarjev koč in drugih društvenih delavcev. PZS posveča posebno pozornost usposabljanju članstva, namenjeno predvsem varnemu izvajanju športnih dejavnosti, pa tudi skrbi za ohranitev naravnega okolja.

Foto: Manca Ogrin, PZS

Monografija Slovensko planinstvo skozi čas

Foto: Manca Ogrin

Monografija Slovensko planinstvo skozi čas, ki je ob jubileju izšla pri Planinski založbi, skozi oči zgodovinarjev Petra Mikše in Kornelije Ajlec ponuja pregled zgodovine planinstva na Slovenskem. V kronološkem sosledju sledi razvoju planinstva od prvih zabeleženih pristopov v slovenske gore prek številnih alpinističnih uspehov v svetovnih gorstvih, odprtja Slovenskega planinskega muzeja in vse do aktivnosti današnjih dni. Opremljena je s kratkimi biografijami vidnejših planincev in alpinistov, opisi pojmov in razlago posameznih dogodkov, predvsem pa z bogatim slikovnim gradivom – in tako ponuja bogato predstavitev planinske zgodovine in ljudi, ki so to zgodovino krojili.

Markiranje planinskih poti

Foto: Matej Ogorevc

Že z ustanovitvijo Slovenskega planinskega društva se je začela poglavitna dejavnost markiranja planinskih poti, da bi zavarovali slovenske poti pred tujim poseganjem, po prvi svetovni vojni pa so v SPD začeli razmišljati o drugačnem enotnem načinu označevanja planinskih poti. Za očeta slovenske markacije velja Alojz Knafelc, ki je bil 4. marca 1922 na občnem zboru SPD izvoljen v osrednji odbor kot načelnik markacijskega odbora. Knafelc je na podlagi številnih poskusov in predlogov oblikoval enotni oznaki za označevanje planinskih poti: markacijo, belo piko z rdečim kolobarjem, ki jo danes imenujemo Knafelčeva markacija, njegov izum pa je tudi smerna tabla v rdeči barvi z belim napisom.

Knafelčeva markacija je likovno izčiščen in popoln znak, ki je obenem izviren, udomačen, funkcionalen, preprost, opazen in razpoznaven. V toku desetletij je kot nepogrešljiva spremljevalka na planinskih poteh postala simbol slovenskega planinstva. Od leta 2007 je zaščitena z zakonom o planinskih poteh, s pomočjo katerega so planinske poti postale del javne infrastrukture, od leta 2016 je tudi zaščitena blagovna znamka.

Kdaj bo realiziran novi zakon o planinskih poteh?

“Planinska markacija mora biti tako dobro vidna in preprosta kot tudi enotna na vsem državnem ozemlju. Alojz Knafelc je to začrtal že pred sto leti in vse od takrat pogled na našo markacijo pri obiskovalcih gora zbuja zaupanje, saj vedo, da se podajajo na dobro vzdrževano in primerno opremljeno planinsko pot. Knafelčevo poslanstvo danes uresničuje okrog tisoč prostovoljcev markacistov, ki skrbijo za gosto omrežje okoli 10.000 kilometrov planinskih in okoli 2.000 kilometrov turnokolesarskih poti. Finančno breme vzdrževanja poti, ki jih uporabljamo vsi, tako domačini kot tujci, pa je vse do zdaj pretežno na plečih Planinske zveze Slovenije in planinskih društev. Novi zakon o planinskih poteh sicer obeta znatno pomoč države, toda njegova realizacija se je žal spet odmaknila v prihodnost,” ob dvojnem jubileju poudarja predsednik Planinske zveze Slovenije Jože Rovan, tudi dolgoletni markacist, pobudnik strojne nadelave planinskih poti in vodja tehnične skupine markacistov PZS.

Planinstvo ni nikoli iz mode

Do danes planinarjenje ostaja najbolj množičen nacionalni šport, gore pa kraj sproščanja in druženja. Nikoli iz mode, nikoli pozabljene,” poudarjata avtorja monografije in dodajata: “Knjiga Slovensko planinstvo skozi čas skoraj že enciklopedično in z obilo slikovnega materiala prinaša vpogled v razvoj planinstva pri nas preko prikaza prvih raziskovalcev slovenskega vzpetega sveta, razvoja gorskega turizma, planinstva in alpinizma. Predstavljeni so posamezniki, skupine, združbe in dogodki, ki so ključno vplivali na planinstvo v današnji obliki in obsegu. Knjiga, ki jo mora imeti vsak ljubitelj gora ne le na polici, ampak čim pogosteje tudi v rokah.”

(Visited 101 times, 2 visits today)
Close