Vsak telefon, pozabljen v predalu, namreč predstavlja izgubljeno vrednost in zamujeno priložnost, da kritične surovine ostanejo v kroženju.
Letno v državah EU, Združenem kraljestvu, Švici, na Islandiji in Norveškem zavržemo električne in elektronske naprave – od telefonov in prenosnikov do gospodinjskih aparatov – ki skupaj vsebujejo približno 1 milijon ton kritičnih surovin.
Poročilo 2050 Critical Raw Materials Outlook for Waste Electrical and Electronic Equipment in European Union plus Iceland, Norway, Switzerland and United Kingdom, ponuja podatke o hitro rastoči količini in vrednosti evropskega »urbanega rudnika« elektronskih odpadkov.
Ti odpadki vsebujejo ključne kovine in minerale, ki omogočajo razvoj zelenih tehnologij in digitalne infrastrukture. Evropa ugotavlja, da je električna in elektronska oprema (EEE) temelj evropskega gospodarstva in nepogrešljiv del vsakdanjega življenja – še posebej ob naraščajočem povpraševanju po kritičnih surovinah ter ob hkratnih geopolitičnih napetostih in tveganjih pri oskrbi.
E-odpadki v Evropi: 20 kg na osebo
V letu 2022 smo v Evropi ustvarili 10,7 milijona ton e-odpadkov – to je približno 20 kg na osebo. Približno 54 % e-odpadkov (5,7 milijona ton) je bilo obdelanih v skladu z zakonodajo EU, medtem ko je 46 % (5 milijonov ton) končalo izven nadzorovanih sistemov. V teh e-odpadkih je bilo prisotnih kar 29 vrst kritičnih surovin, ki so za industrijo zelo pomembne. Skupno je bilo v e-odpadkih okoli 1 milijon ton teh dragocenih materialov.
Iz pravilno obdelanih e-odpadkov je bilo pridobljeno skupaj 400.000 ton kritičnih surovin, od tega: 162.000 ton bakra, 207.000 ton aluminija, 12.000 ton silicija, 1.000 ton volframa in 2 toni paladija. Kljub temu je bilo tudi znotraj uradnih tokov izgubljenih okoli 100.000 ton kritičnih surovin, predvsem redke zemeljske elemente v magnetih in fosforescenčnih premazih.
Trije možni scenariji za e-odpadke do leta 2050
Evropa ugotavlja, da se bo do leta 2050 količina e-odpadkov povečala na med 12,5 in 19 milijonov ton letno – odvisno od tega, ali bomo nadaljevali z obstoječo politiko, okrepili recikliranje ali prešli na krožno gospodarstvo. V teh odpadkih naj bi se količina kritičnih surovin povzpela na med 1,2 in 1,9 milijona ton letno.
Glede na izbrane ukrepe bi lahko Evropa do leta 2050 iz e-odpadkov letno pridobila med 0,9 in 1,5 milijona ton kritičnih surovin. Po scenariju »običajno poslovanje« bi bil izkoristek nizek – veliko materialov bi bilo izgubljenih. V scenariju »okrepljeno recikliranje« bi bilo več vlaganja v tehnologije, kar bi povečalo izkoristek. V scenariju »krožno gospodarstvo« pa bi bilo manj odpadkov, a boljši dizajn izdelkov, več popravil in ponovne uporabe. In ravno ta zadnji scenarij bi bil tudi najboljši, saj bi tako ohranili količino e-odpadkov blizu današnjih 10,7 milijona ton. Obenem pa bi omogočali pridobivanje več kot 1 milijon ton kritičnih surovin letno.
To bi pomenilo manjši pritisk na okolje, manj nevarnih snovi in bolj zanesljiv vir kovin za Evropo ter nova delovna mesta na področju popravil in ponovne uporabe. Ključno pa bi bilo, da se ne bi osredotočali le na količino odpadkov, ampak tudi na to, kako se izdelke oblikuje, zbira in reciklira.
Vsak lahko prispeva svoj star telefon
E-odpadke, ki čakajo po vaših predalih in omarah, lahko oddate na ZEOS lokacijah po Sloveniji in tako podprete boljše zbiranje naprav in manj izgub dragocenih materialov.
Vir: WEEE Forum
