Kot smo poročali, so s prvimi testi potrdili onesnaženje, zdaj pa je znan tudi že vzrok onesnaženja.
Agencija RS za okolje (ARSO) je tri dni po zaznavi onesnaženja opravila terenski ogled in vzorčenja Bevškega grabna, ter Ljubljanice pred in po izlivu Bevškega grabna. Voda Bevškega grabna je bila motna, motna je bila tudi Ljubljanica na mestu sotočja. Na površinah v okolici Bevškega grabna niso opazili onesnaženja z gnojevko ali odloženega blata iz komunalnih čistilnih naprav. Na nekaj travniških površinah so bili vidni ostanki poplav (polegla trava pokrita z muljem).
Kaj so pokazali rezultati vzorčenja?
»Rezultati vzorčenja Ljubljanice in Bevškega potoka kažejo, da Bevški potok ni imel bistvenega vpliva na Ljubljanico, saj so bile vrednosti analiziranih parametrov pred in po izlitju Bevškega potoka v Ljubljanico primerljive. V primerjavi z Ljubljanico so bile v Bevškem potoku izmerjene višje vrednosti amonija, sulfata, celokupnega in raztopljenega organskega ogljika ter organsko vezanega dušika. Neobičajne za površinsko vodo so bile predvsem visoke koncentracije sulfata in izredno nizke koncentracije raztopljenega kisika,« so pojasnili na ARSO.
Iz rezultatov odvzetih vzorcev sklepajo, da je do obremenitve Bevškega grabna prišlo zaradi izredne namočenosti tal v povezavi z gnojenjem, lahko tudi skozi dlje trajajoče obdobje. »Visoka podzemna voda in padavine so iz tal intenzivneje spirala vse, kar je bilo v njih naneseno skozi leta,« so še povedali.
