Progasti gož je naša največja nestrupena kača, ki ima v Sloveniji najboljše pogoje za življenje v Slovenski Istri.
Progasti gož je skrivnostni, plašni velikan iz družine gožev. Ljudem je popolnoma nenevaren. Prepoznamo ga po štirih temnih vzdolžnih progah na sivem ali svetlo rjavkastem hrbtnem delu telesa ter po stranski temni progi za očmi.
Mladiči so drugače obarvani – prepoznamo jih po vzorcu temnih, pogosto črno obrobljenih širokih lis na hrbtni in bočni strani telesa. Samice progastega goža lahko v dolžino merijo tudi do 260 centimetrov, samci pa so nekoliko manjši in zrastejo do 160 centimetrov. To pa je tudi razlog, da je njegovo gibanje počasno.
Kače iz družine gožev so sicer prisotne po vsej Sloveniji. Poznane so tudi kot koristni sosedi naših vrtov, saj se prehranjujejo z malimi glodavci, kot so miši in voluharji.
Poznate vseh 12 vrst kač v Sloveniji?
Ponovno se išče progasti gož
Območje Nature 2000 Slovenska Istra ima s toplim in suhim okoljem odlične pogoje za progastega goža: raznolika kmetijska krajina, ki jo sestavljajo gozdovi, suhi travniki, žive meje in suhozidi. Pojavlja se tudi v bližini vode – kljub svoji velikosti je dober plavalec.
Akcija poteka v LIFE integriranem projektu za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji, organizirata jo partnerja Nacionalni inštitut za biologijo in Zavod Štirna.
Leta 2020, ko so prvič izvedli akcijo ljubiteljske znanosti “Išče se progasti gož”, so pridobili zelo koristne podatke o progastem gožu: s pomočjo informacij prebivalcev in obiskovalcev Slovenske Istre so našli 5 različnih osebkov progastega goža, od tega so bili trije odrasli in dva mladiča. Več kot 20 ljudi je posredovalo fotografije in video posnetke.
Kako sodelovati v akciji?
Akcija ljubiteljske znanosti “Ponovno se išče progasti gož” poteka tako, da prebivalci in obiskovalci območja Nature 2000 Slovenska Istra ob morebitnem srečanju s progastim gožem posnamemo fotografijo ali video, lahko pa najdemo tudi njegovo staro obleko, ki jo imenujemo lev.
Posnetke posredujemo raziskovalcem Nacionalnega inštituta za biologijo (Alenka Žunič Kosi: alenka.zunic-kosi@nib.si; T: 059 23 27 74). Zapišemo si, kdaj in kje smo žival srečali ter opišemo še kakršne koli posebnosti, ki bi bile lahko zanimive za raziskovalce.
“Kljub njegovi velikosti raziskovalci s terenskimi popisi težko zaznajo prisotnost progastega goža. S posredovanjem podatkov prispevamo k boljšemu poznavanju njegove razširjenosti in biologije ter ohranjanju plašnega velikana v Slovenski Istri,” povedo na NIB.
Tule pa video:
