Domači in tuji strokovnjaki so predstavili škodljive vplive okoljskega hrupa, ki je pogosto spregledan dejavnik tveganja za zdravje, čeprav številne raziskave potrjujejo njegov vpliv na srčno-žilne bolezni, motnje spanja, kognitivni razvoj otrok in duševno zdravje.
Evropska agencija za okolje ocenjuje, da je vsak peti prebivalec EU izpostavljen škodljivim ravnem okoljskega hrupa, pri čemer je cestni promet najpomembnejši vir.
Zdravstvena tveganja zaradi okoljskega hrupa
Dr. Eulalia Peris, strokovnjakinja za okoljski hrup pri Evropski agenciji za okolje je izpostavila, da je breme bolezni zaradi okoljskega hrupa največje za prebivalce, ki živijo ob prometnih cestah. S tem so povezane naslednje zdravstvene težave, kot so debelost, diabetes, kap, bolezni srca, kognitivne motnje, težave v duševnem zdravju. Raziskava iz leta 2017 je pokazala, da je bil hrup ob prometnih cestah vzrok za skoraj 9 tisoč prezgodnjih smrti v državah Evropske unije.
Na hrup so najobčutljivejši otroci in mladostniki
Dr. Kerstin Persson Waye, profesorica okoljske medicine na Šoli za javno zdravje in skupnostno medicino Univerze v Göteborgu na Švedskem je predstavila raziskave človeških odzivov in dolgoročnih zdravstvenih vplivov zvoka. Poudarila je, da so na škodljive vplive hrupa najbolj občutljivi otroci in mladostniki, ki se še razvijajo in rastejo. Izpostavljenost hrupu v otroštvu ima namreč velik vpliv na nevrološki razvoj, rast, jezikovne sposobnosti, spanec, sluh, vedenje, učenje in dolgoročno zdravje. Poudarila je tudi, da se naložbe v podporno okolje najmlajših v družbi sčasoma bolj obrestujejo kot spremembe, namenjene starejši populaciji.
Problem je stalno prisoten hrup
Generalna direktorica Direktorata za javno zdravje Ministrstva za zdravje Vesna Marinko in strokovni direktor NIJZ prim. prof. dr. Ivan Eržen, dr. med., spec. sta opozorila na posebno pozornost, ki jo je treba nameniti najbolj ranljivim skupinam prebivalstva. Stanovanjske soseske, vrtci, šole, dijaški domovi, domovi za starejše in druge stavbe z varovanimi prostori naj se v prostor umeščajo, kjer ni preobremenitev s hrupom.
Dr. Sonja Jeram iz Centra za zdravstveno ekologijo na NIJZ PA si želi, da bi vsi ustvarjali podporno okolje, predvsem za otroke. »Ni največji problem, če je en dogodek glasen, težava je, ko je hrup stalno prisoten«, je poudarila in dodala, da ne smemo pozabiti na kakovost pestrosti okolja vključno z dostopnimi zelenimi in mirnimi površinami v urbanih okoljih.
Vir: NIJZ
