Akcije se je udeležilo 109 ljubiteljev narave in čmrljev, ki so prispevali 1534 zbranih podatkov.
Prva opažena matica svetlega/temnega zemeljskega čmrlja je bila 30. januarja 2025. Februarja je bil poleg temnega/zemeljskega čmrlja opažen tudi pomladanski čmrlj. Marca so bile opažene vse vrste, ki jih spremljajo z izjemo travniškega čmrlja, ki je bil prvič opažen aprila.
Največkrat opaženi dve vrsti čmrljev
Skoraj dve tretjini opazovanj je pripadalo dvema vrstama, in sicer svetlemu/temnemu čmrlju in rjavemu čmrlju. Medtem ko je bil slednji zelo pogost že prvo leto, je bil zemeljski tokrat skoraj trikrat pogostejši. Sledil je vrtni čmrlj, ki je bil malenkost redkejši kot prvo leto.
Največjo spremembo so opazili pri sivem čmrlju, ki je bil prvo leto s 13,5 % med najpogostejšimi, tokrat pa je dosegel le 1,5 %.
»Pri tem gotovo ne gre za hud populacijski upad, ampak za izboljšanje metodologije vzorčenja.
Ker gre za razmeroma redko vrsto, nas je visok odstotek prvo leto presenetil, dodatna analiza pa je pokazala, da je bila velika večina podatkov, zbranih z zelo intenzivnim popisovanjem na eni lokaciji, zato smo prilagodili navodila in omejili število opazovanj na dan na lokaciji. Rezultati 2025 tako veliko bolje predstavlja realno stanje kot leto prej,« so pojasnili v društvu.
Kje so bile matice najpogosteje fotografirane?
Velika večina 79,3 % čmrljev je bila opaženih oziroma fotografiranih med hranjenjem. Precej jih je tudi letalo nad tlemi ali iskalo luknje (14,6 %). Med opazovanimi maticami so bile daleč najbolj priljubljene mrtve koprive (49,8 %), zelo pomembni pa so bili tudi pljučnik, grenkuljica, borovnica, skrečnik, petelinček, sadno drevje, gabez, žafran, vrbe …
Sodelujte v akciji tudi letos.
