Komarji sodijo med najbolj uspešne skupine žuželk na svetu, več kot polovici človeštva pa predstavljajo nevarnost za zdravje. Pri nas smo do zdaj odkrili 28 domorodnih vrst ter dva agresivna prišleka-tigrastega in japonskega komarja.
»Komarji imajo izjemne sposobnosti prilagajanja na različne okoljske dejavnike in jih zato lahko najdemo v številnih habitatih,« pravi biologinja Katja Kalan, asistentka in raziskovalka na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem. Znanih je okoli 3.500 vrst, od katerih tri četrtine živi v tropskem in subtropskem pasu.
Večini vrst je skupno, da se samice hranijo s krvjo, s čimer pridobijo beljakovine, potrebne za razvoj jajčec. S hranjenjem na ljudeh lahko komarji prenašajo povzročitelje bolezni (viruse, bakterije, praživali in gliste) in so zato z vidika zdravja ena najnevarnejših skupin žuželk na svetu. Več kot polovici svetovnega prebivalstva namreč grozi možnost okužbe z virusi, ki jih prenašajo. Ena izmed najpomembnejših bolezni, ki jih prenašajo komarji, še vedno ostaja malarija: okužba z njo danes grozi 3,4 milijarde ljudem.
28 domorodnih in dve tuji vrsti
»V Sloveniji je bilo do zdaj popisanih 28 vrst komarjev, to število pa ni dokončno,« razlaga Kalanova. V Evropi je bilo odkritih že pet invazivnih vrst komarjev, od katerih dve, tigrastega in japonskega komarja, najdemo tudi pri nas.
Tigrasti komar izvira iz tropske in subtropske Azije. V samo 30 letih se je razširil praktično po vsem svetu, predvsem s transportom in trgovino z rabljenimi gumami. V gume, ki so hranjene na odprtem prostoru, samice komarjev namreč odlagajo svoja jajčeca, ta pa se z gumami prevažajo po celem svetu. S prvim dežjem se iz jajčec že razvijejo ličinke, kar je vir nove populacije komarja na drugem koncu sveta. Poleg komarjevih jajčec lahko človek prenaša tudi odrasle osebke z avtomobili in ličinke v posodah z vodo, v katerih so hranjene rezane rastline.
Tigrasti komar je stalno prisoten v skoraj celem jugozahodnem delu Slovenije in v Ljubljani, opazili so ga tudi v jugovzhodnem delu države. Njegovi piki povzročajo zelo srbeče otekline. Poleg tega lahko prenaša veliko virusov, denimo viruse mrzlice denga in chikungunya. Pri nas takšne okužbe sicer še niso bile dokazane, niti okužbe z virusom zika.
Tujca izrivata domače vrste
Poleg prenosa virusov imajo tigrasti komarji negativen vpliv tudi na domorodne vrste, saj lahko njihove ličinke izrinejo ličinke drugih vrst komarjev, ki se razmnožujejo v istih habitatih. Tudi japonski komar, ki izvira iz Japonske, Koreje in Rusije, naj bi v Evropo prišel z uvozom rabljenih gum. Poleg tigrastega komarja sodi med najbolj razširjene invazivne vrste komarjev na svetu. V Sloveniji je bil prvič odkrit leta 2011 v bližini Maribora. »Lani smo ga odkrili v celotnem severovzhodnem delu države, in tako ugotovili, da vrsta poseljuje že dobršen del Slovenije,« razlaga Kalanova.
Za zdaj japonski komar ni pomemben prenašalec nobenega povzročitelja bolezni v naravi, eksperimentalno pa je bilo dokazano, da je sposoben prenosa nekaterih virusov. Poleg tega, da se hrani na ljudeh, in da je velika nadloga in nevarnost za prenos povzročiteljev bolezni, ima negativen vpliv tudi na domorodne vrste komarjev. »V ZDA je bila namreč že dokazana njihova konkurenčna premoč nad domorodnimi vrstami,« poudarja Kalanova.
Odstranimo organske odpadke in zastajanje vode
»Da bo komarjev v našem neposrednem okolju čim manj, poskrbimo, da v bližini bivališč ni organskih odpadkov, saj privlačijo mrčes,« razlaga Eva Grilc z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Odstranimo (očistimo) vse posode in druge elemente, v katerih bi lahko zastajala voda: žlebove, zbiralnike vode na vrtovih, plastične folije, odvržene avtomobilske pnevmatike … Samice komarjev namreč odlagajo jajčeca na površino vode.
Številne oblike boja proti brenčeči nadlogi
Zatiranje komarjev je usmerjeno proti ličinkam ali odraslim živalim in se izvaja na več načinov:
- s kemijskimi spojinami (insekticidi),
- z izsuševanjem vodnih teles, kjer se razmnožujejo in
- z naseljevanjem naravnih plenilcev.
»Te metode morajo biti dovolj temeljite, da so lahko učinkovite,« razlaga Grilčeva z Inštituta. Biološke načine zatiranja komarjev, torej naseljevanje plenilcev, so razvili, ker so manj škodljivi za okolje. Praviloma so bolj specifični, kar pomeni, da uničijo manj vrst ali samo določeno živalsko vrsto. Naseljujejo lahko ribice gambuzije, bakterije Bacillus thuringiensis var. israliensis (BTI) ali gliste, škodljive za žuželke, v kombinaciji z različnimi bakterijami. „Ribica gambuzija je živorodna riba iz jugovzhodnih predelov ZDA. Je zelo požrešna. Večinoma se hrani z ličinkami komarjev, vendar tudi z ostalimi vodnimi žuželkami. Pri nas so jo najprej naselili v Fiesi, zdaj jo najdemo v številnih jezerih. Slabost je, da jo je treba znova naseliti, če se voda izsuši,“ še doda sogovornica.
