Glavata kareta je v slovenskem morju stalno prisotna vrsta, a hkrati strogo zaščitena. Vsak pogin je zato opomin, da so ti osebki izpostavljeni tveganjem, ki jih je mogoče vsaj deloma zmanjšati.
Čeprav na živalih ni bilo vidnih poškodb, strokovnjaki opozarjajo, da je naravna smrtnost pri tej velikosti želv izjemno nizka – zato je treba vzrok iskati med človekovimi dejavnostmi.
Vzrok smrti glavatih karet neznan
V Javnem zavodu Krajinski park Strunjan so glede poginulih želv pojasnili, da gre za osebke, naplavljene na obali, ki so lahko poginile izven parka že pred več tedni. Na nobeni od želv ni vidnih poškodb, ki bi jih lahko pripisali določenemu vzroku.
Povedali so še, da so morske želve izpostavljene različnim nevarnostim, med pomembnejšimi so:
- trki s plovili,
- zapletanje v ribiške mreže in
- zaužitje odpadkov.
»Glede na to, da je naravna smrtnost morskih želv, katerih oklep presega dolžino 30-40 cm zelo nizka, pa lahko sklepamo, da niso umrle naravne smrti, temveč je razlog eden od zgoraj navedenih razlogov,« so še sporočili iz parka.
Morske želve ogrožajo predvsem človeške dejavnosti
V Akvariju Piran, ki je pristojen za prevzem in oskrbo obnemoglih ali poškodovanih morskih želv, opozarjajo, da so tudi v našem delu Jadrana glavne nevarnosti večinoma povezane s človekovimi dejavnostmi.
Med najpomembnejšimi so zapletanje v ribiško opremo – predvsem stoječe mreže, vlečne mreže in ujetje na parangal ter trki s plovili. Veliko nevarnost predstavljajo tudi plastični odpadki, v katere se želve lahko ujamejo oziroma jih zaužijejo. Zaužitje plastike lahko povzroči zaporo prebavil, zmanjšan vnos hranil in posledično pogin.
Posebnost našega morja – zimski mraz
Morske želve so hladnokrvne živali, zato je njihova telesna temperatura odvisna od temperature okolice.
»Če se ob ohlajanju morja zaradi poškodb, bolezni ali drugih razlogov ne umaknejo pravočasno v toplejše predele, lahko prenizke temperature resno ogrozijo njihovo preživetje,« še pojasnijo v Akvariju Piran.
Kako lahko vsak pomaga morskim želvam?
Največ lahko storimo z odgovornim odnosom do narave in okolja, tako na morju kot na kopnem.
Ne smemo pozabiti, da številni odpadki in onesnaževala, ki nastanejo na kopnem, prej ali slej končajo tudi v morju.
»Zmanjševanje uporabe plastike za enkratno uporabo, pravilno ravnanje z odpadki in skrb za čisto okolje so zato pomembni koraki k ohranjanju zdravega morskega ekosistema, ki morskim organizmom zagotavlja ustrezen življenjski prostor in dovolj hrane,« svetujejo v Akvariju Piran.
Spomnijo, da je pomembno tudi naše neposredno ravnanje na morju: »Pri plovbi moramo prilagoditi hitrost in biti pozorni na morebitno prisotnost želv, zlasti na območjih, kjer se pogosto pojavljajo. Če želvo opazimo, jo opazujmo z varne razdalje, je ne preganjajmo in se ji ne približujmo s plovilom. Prav tako je pomembno, da prijavimo opaženo zapuščeno ribiško opremo ali druge predmete, v katere bi se živali lahko zapletle.«
Obvestite pristojne o najdbi želve
Za konec pa spomnimo, da če naletite na poškodovano ali obnemoglo želvo, pokličite Akvarij Piran (05 673 25 72).
Če pa najdete mrtvo morsko želvo, pokličite na številko 112. Pomembno je tudi, da želve ne premikate ali odstranjujete sami, saj lahko vsaka informacija o lokaciji in stanju živali pomaga pri ugotavljanju vzrokov in izboljšanju zaščite v prihodnje.
Ter o vplivu odpadkov v morju:
