Generalna skupščina Organizacije združenih narodov (OZN) je sprejela resolucijo o mednarodnem sodelovanju pri miroljubni in trajnostni uporabi vesolja, pri njenem oblikovanju pa je pomembno vlogo odigrala tudi Slovenija.
Kot je pred dnevi sporočilo Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, je Četrti odbor Generalne skupščine OZN resolucijo po dolgotrajnih pogajanjih sprejel soglasno.
Slovenija ima v Odboru OZN za miroljubno uporabo vesolja (COPUOS) mesto prve podpredsednice, ki ga zaseda veleposlanica Melita Župevc.
»Sprejetje resolucije po dolgotrajnih pogajanjih je pomemben korak za nadaljnje mednarodno sodelovanje na področju vesolja. Vesoljske dejavnosti se hitro razvijajo, zato je še toliko pomembneje, da države skupaj oblikujemo pravila in rešitve, ki bodo zagotavljale varno, miroljubno in trajnostno uporabo vesolja tudi za prihodnje generacije,« je poudarila veleposlanica.
Tudi v vesolju že nastajajo kupi odpadkov
Eno največjih tveganj, ki jih obravnava resolucija, predstavljajo vesoljski odpadki. Okoli Zemlje krožijo odsluženi sateliti, deli raket in številni manjši fragmenti, ki nastajajo ob trkih in razpadih vesoljskih objektov.
Zaradi velikih hitrosti lahko že majhen delec poškoduje delujoč satelit ali vesoljsko plovilo. Z naraščanjem števila satelitov se povečujejo tudi možnosti trkov, ki lahko ustvarijo dodatne odpadke.
Prav zato resolucija poudarja pomen spremljanja razmer v vesolju, preprečevanja trkov, izmenjave podatkov in mednarodnega sodelovanja.
Med obravnavanimi področji so tudi prihodnje dejavnosti na Luni ter razvoj vesoljske znanosti, tehnologije in zakonodaje.
Bomo v vesolju ponovili napake z Zemlje?
Prizadevanja za trajnostno uporabo vesolja odpirajo tudi širše vprašanje: ali bo človeštvo pri osvajanju novih območij ravnalo drugače kot na lastnem planetu?
Na Zemlji posledice netrajnostnega gospodarjenja že občutimo. Onesnažena tla in vode, izguba biotske raznovrstnosti, kopičenje odpadkov in čezmerno izkoriščanje naravnih virov kažejo, da gospodarski razvoj pogosto prehiteva učinkovito varovanje okolja.
Vesoljske dejavnosti prinašajo pomembne koristi, od satelitskega spremljanja podnebnih sprememb in naravnih nesreč do komunikacij in navigacije. Toda tudi te tehnologije imajo okoljski odtis, njihovo širjenje pa zahteva jasna pravila.
Posebej pomembno je, da države ne ostanejo le pri načelnih zavezah. Izkušnje z Zemlje namreč kažejo, da sprejemanje okoljskih ciljev samo po sebi še ne zagotavlja njihovega uresničevanja.
Pravila za prihodnje generacije
Slovenija je v razpravah poudarila pomen preglednosti, medsebojnega zaupanja in odgovornega razvoja vesoljskih tehnologij.
Pomembno leto bo 2027, ko bo odbor COPUOS zaznamoval svoje 70. zasedanje, hkrati pa bo minilo 60 let od sprejetja Pogodbe o vesolju, enega temeljnih mednarodnih dokumentov na tem področju.
Nova resolucija potrjuje pomen sodelovanja med državami, vendar sama po sebi še ne rešuje vprašanja vesoljskih odpadkov , niti ne zagotavlja, da bodo prihodnje dejavnosti res trajnostne.
Mednarodna skupnost ima tako priložnost, da pri uporabi vesolja ukrepa, preden bodo posledice pretiranega izkoriščanja postale tako obsežne kot na Zemlji.
Tudi v Sloveniji vsako leto porabimo več virov kot jih imamo.
