Tudi zaradi nižjih stroškov. Na to težavo so sredi oktobra na strokovni konferenci CIPRE v Bolzanu posebej opozorili predstavniki alpskih regij, ki se spopadajo z vse večjim tranzitnim prometom.
»Če se trije od desetih tovornjakov odločijo za obvoz, ki je dolg 120 kilometrov, potem je s sistemom nekaj narobe,« je opozoril René Zumtobel, tirolski deželni svetnik, pristojen za promet.
Njegovo opozorilo odpira vprašanje, zakaj je za prevoznike ekonomsko ugodneje prevoziti dodatne kilometre, čeprav to pomeni večjo porabo goriva, več izpustov in dodatno obremenitev cest.
Brennerska avtocesta je ena najpomembnejših prometnih povezav med severno in južno Evropo. Vsako leto jo prečka približno 2,5 milijona tovornjakov in devet milijonov osebnih avtomobilov.
Kadar so stroški uporabe določene tranzitne povezave ugodnejši, lahko ta privablja promet tudi z drugih alpskih koridorjev.
Na oktobrski konferenci CIPRE so ponovno izpostavili potrebo po pravičnejšem obračunavanju prometnih stroškov in bolj uravnoteženi porazdelitvi tovornega prometa med alpskimi prelazi.
Tovorni promet povzroča hrup, onesnaževanje zraka in izpuste, posledice pa občutijo predvsem prebivalci dolin ob tranzitnih povezavah.
Kdo plačuje dejansko ceno tranzita?
Prevozniki pri izbiri poti upoštevajo svoje neposredne stroške, medtem ko velik del okoljskih in zdravstvenih posledic ostaja breme lokalnega prebivalstva.
Na to je opozoril tudi Karl Mühlsteiger, župan občine Gries am Brenner: »Zdravje ljudi je pomembnejše od prostega pretoka blaga.«
Kot primer drugačnega pristopa so na konferenci predstavili Švico, kjer je cestnina za tovorna vozila odvisna od prevožene razdalje in mase vozila. Takšen sistem omogoča, da se stroški cestnega prevoza bolj neposredno povežejo z njegovo obremenitvijo infrastrukture.
Toda tudi švicarski primer kaže, da sama cenovna politika ni dovolj. Po navedbah CIPRE se obseg tovornega prometa tudi tam ponovno povečuje.
Predsednica organizacije Pro Alps Nara Valsangiacomo je zato opozorila, da primanjkuje politične volje za dosledno izvajanje že sprejetih ukrepov.
Razprava o cestninah je pomembna tudi zaradi načrtovanega baznega predora Brenner, ki naj bi omogočil učinkovitejši železniški prevoz blaga med Avstrijo in Italijo.
Toda nova infrastruktura sama po sebi ne zagotavlja, da bodo prevozniki tovornjake zamenjali za železnico. Če bo cestni prevoz še naprej stroškovno ugodnejši, bodo gospodarske spodbude za preusmerjanje tovora omejene.
Udeleženci oktobrske konference so zato poudarili, da je treba poleg vlaganj v železnice spremeniti tudi način obračunavanja stroškov cestnega prometa.
