Visokodebelne jablane so polne sadežev, pokrajina dobiva jesenske barve, to nedeljo, 4. oktobra, pa se začne tudi 27. Praznik kozjanskega jabolka. Prvi dogodek bo tradicionalni pohod po kozjanskih sadovnjakih.
Tokrat pohodniki ne bodo hodili po običajni trasi, temveč po krožni Poti slovenskega tolarja. Zbor je ob 9. uri pri gradu Podsreda, pot pa vodi od gradu proti Velikemu vrhu, Rakonci, Preskarjevemu mlinu, Pečicam in Golemu vrhu ter nazaj do gradu.
Jabolko je tu del pokrajine
Razlog za obisk ni samo nedeljski pohod. Ena najbolj značilnih posebnosti Kozjanskega so visokodebelni travniški sadovnjaki – stare jablane, hruške in drugo sadno drevje, ki raste po travnikih okoli domačij.
Kozjanski park poudarja, da jabolko tukaj ni le pridelek, ampak simbol ohranjene narave, tradicije in sonaravnega kmetovanja.
Prav travniški sadovnjaki so tudi pomemben življenjski prostor številnih živalskih vrst, predvsem ptic, zato je območje kozjanskih visokodebelnih sadovnjakov vključeno v evropsko omrežje Natura 2000.
Jeseni pokažejo še drugo posebnost: pestrost starih sort. Kozjanski park jih ohranja tudi v več kot tri hektare velikem kolekcijskem sadovnjaku v Gradišču nad Podsredo, ki ga obdelujejo po načelih ekološkega kmetovanja.
Izlet lahko podaljšamo do Podsrede
Po pohodu se lahko ustavimo še v Podsredi in se sprehodimo po starem trškem jedru. Nad njim stoji grad Podsreda, eden najbolj prepoznavnih romanskih gradov pri nas, ki je tudi izhodišče nedeljskega pohoda.
Praznik kozjanskega jabolka se bo sicer šele dobro začel. Dogajanje bo trajalo od 4. do 11. oktobra, osrednji sejemski del pa bo prihodnji konec tedna, 10. in 11. oktobra, ko bodo v Podsredi ponudniki starih sort jabolk, lokalnih pridelkov in izdelkov ter tradicionalnih obrti.
Za ta konec tedna pa je zanimivejša prav mirnejša različica praznika: nekaj ur hoje skozi sadovnjake in kozjansko kulturno krajino ravno v času, ko je razlog za njen značilen videz mogoče tudi utrgati z drevesa.
