Nastajale in ohranjale so se tudi zaradi paše, ki je skozi stoletja oblikovala kulturno krajino, omogočala pridelavo hrane ter ustvarila tradicijo planšarstva in sirarstva.
Prav prihodnost planinskega pašništva bo 9. oktobra v Tolminu v središču strokovnega posveta, ki ga pripravljajo Posoški razvojni center, Javni zavod Triglavski narodni park in Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU.
Povod je tudi letošnje Mednarodno leto pašnikov in pastirjev, ki ga je za leto 2026 razglasila Organizacija združenih narodov.
Planine kot stičišče podeželja
Namen je opozoriti na pomen pašnikov in ljudi, ki jih ohranjajo, za prehransko varnost, biotsko raznovrstnost in življenje podeželskih skupnosti.
»Planine niso le del naše tradicije in značilne podobe gorskega sveta. So stičišče dela, pridelave kakovostne lokalne hrane, skupnosti, kulturne krajine, naravnega okolja in lokalnega gospodarstva,« poudarjajo v Posoškem razvojnem centru.
Zgornje Posočje je eno ključnih območij slovenskega planinskega pašništva. Z njim so povezani tudi Tolminc, Bovški sir in Mohant, katerih prihodnost bo ena od tem oktobrskega posveta.
Toda nadaljevanje tradicije ni samoumevno. Med vprašanji, ki jih izpostavljajo organizatorji, so vključevanje mladih, posebnosti gorskega kmetovanja, infrastruktura na planinah, povezovanje pridelovalcev in prihodnji podporni ukrepi.
Paša pomaga ohranjati tudi naravo
Opuščanje paše lahko spremeni tudi podobo in naravo gorskega prostora. Travišča se brez ustrezne rabe postopoma zaraščajo, z njimi pa se spreminjajo življenjski prostori rastlin in živali.
Preberite tudi: V Kataloniji uporabljajo črede koz v boju proti požarom
Tudi v Triglavskem narodnem parku je zato tradicionalna paša na urejenih visokogorskih planinah dovoljena celo v prvem, najstrožje varovanem območju parka.
Strokovni posvet Izzivi planinskega pašništva ob mednarodnem letu pašništva in pastirjev bo 9. oktobra od 9.30 do 12.30 v Glasbeni šoli Tolmin. Udeležba je brezplačna.
