Približno polovica se jih je uspešno izvalila, rezultati pa kažejo tudi, da lahko razmeroma preprost ukrep bistveno poveča možnosti za preživetje gnezda.
Priba (Vanellus vanellus) je nekoč sodila med značilne ptice slovenske kmetijske krajine, danes pa je zaradi sprememb v okolju in načinu kmetovanja vse bolj ogrožena.
Poseben problem predstavlja njena izbira prostora za gnezdenje. Gnezdo naredi kar na tleh, pogosto na njivah, zato so jajca in mladiči izpostavljeni tako plenilcem kot kmetijski mehanizaciji.
Letos so ornitologi na Ljubljanskem barju ter Dravsko-Ptujsko-Središkem polju našli 191 gnezd pribe.
Uspešna približno polovica gnezd pribe
Po najnovejših podatkih Nature 2000 se je uspešno izvalila približno polovica najdenih gnezd.
35 odstotkov gnezd je bilo uplenjenih, pri čemer so bili glavni plenilci lisice in jazbeci.
Toda rezultati letošnjega spremljanja so pokazali tudi nekaj zelo pomembnega: gnezda, nad katerimi so namestili zaščitne košare, so imela bistveno več možnosti za preživetje.
Košara je postavljena tako, da lahko priba še vedno pride do svojega gnezda, večjim talnim plenilcem pa dostop precej oteži.
Gnezdo na njivi označijo in ga pustijo pri miru
Varovanje gnezd poteka tudi v sodelovanju s kmeti.
Ko ornitolog na njivi odkrije gnezdo, se njegova lokacija evidentira, gnezdo pa označi s palicami. Na označenem delu njive do 15. junija niso dovoljena dela s traktorjem oziroma drugo mehanizacijo, ki bi lahko gnezdo poškodovala.
Preostali del njive lahko kmet normalno obdeluje.
Ukrep je del sheme Varstvo gnezd pribe v okviru Skupne kmetijske politike, pri izvajanju pa sodelujejo ornitologi, kmetijska svetovalna služba in kmetje.
Manj gnezdečih prib kot lani
Kljub boljšemu preživetju zaščitenih gnezd pa letošnji podatki niso samo dobra novica.
Gnezditvena populacija pribe je bila letos manjša kot leto prej.
Prav zato je uspešnost posameznih gnezd toliko pomembnejša. Če se iz večjega deleža jajc izvalijo mladiči in ti pozneje preživijo do samostojnosti, lahko takšni ukrepi dolgoročno pripomorejo k ohranitvi vrste.
Letošnji rezultati tako kažejo precej preprost princip: v intenzivno uporabljani kmetijski krajini lahko že pravočasno odkritje gnezda, sodelovanje kmeta in nekaj zaščite pomembno povečajo možnost, da nova generacija prib sploh dobi priložnost za življenje.
