Najnovejši rezultati ARSO prinašajo dobro novico: leta 2025 je bilo prvič vseh 21 vodnih teles podzemne vode v dobrem kemijskem stanju.
Toda na posameznih merilnih mestih še vedno odkrivajo previsoke koncentracije nitratov, pesticidov in drugih onesnaževal.
Agencija RS za okolje je med letoma 2020 in 2025 kakovost podzemnih voda spremljala na 214 vzorčnih mestih.
V šestih letih so analizirali 2.150 vzorcev in glede na problematiko posameznih območij spremljali skupno kar 332 parametrov.
Rezultati kažejo izboljšanje predvsem v Savinjski, Dravski in Murski kotlini. Leta 2025 so bila prvič od začetka spremljanja po evropskih direktivah vsa vodna telesa podzemne vode ocenjena kot kemijsko dobra.
Nitrati ostajajo problem na posameznih območjih
Dobra skupna ocena pa ne pomeni, da onesnaženja ni.
ARSO opozarja, da so posamezna merilna mesta še vedno prekomerno obremenjena z nitrati, pesticidi in lahkohlapnimi halogeniranimi ogljikovodiki.
Kako razširjen je lahko problem, kažejo podatki monitoringa za leto 2024. Od 163 merilnih mest je bila dovoljena koncentracija nitratov, ki znaša 50 miligramov na liter, presežena na 15 mestih oziroma na 9,3 odstotka vseh merilnih mest.
Najbolj obremenjeni so predvsem vodonosniki z medzrnsko poroznostjo na severovzhodu države, medtem ko je kakovost kraških in razpoklinskih vodonosnikov praviloma boljša.
Od pesticidov do zdravil in kofeina
ARSO pa v podzemnih vodah ne išče le »klasičnih« onesnaževal.
Monitoring vključuje tudi farmacevtske učinkovine. Med snovmi, za katere se na evropski ravni predlaga vključitev v obvezno spremljanje, so denimo karbamazepin, ki se uporablja pri zdravljenju epilepsije in nekaterih drugih bolezni, antibiotik sulfametoksazol in primidon.
V slovenskih podzemnih vodah spremljajo tudi kofein, ki lahko zaradi svoje značilne prisotnosti v komunalnih odpadnih vodah pomaga pokazati vpliv človekovih dejavnosti.
Pri farmacevtskih učinkovinah sicer mejne vrednosti za ocenjevanje kemijskega stanja podzemne vode še niso določene. Če bi za rezultate iz leta 2024 uporabili predlagane evropske standarde za omenjene tri učinkovine, po podatkih ARSO nobeno merilno mesto zaradi njih ne bi bilo ocenjeno kot slabo.
Podzemna voda je za Slovenijo posebej pomembna prav zato, ker predstavlja naš glavni vir pitne vode. Izboljšanje skupnega kemijskega stanja je zato pomemben rezultat, podatki s posameznih merilnih mest pa hkrati kažejo, zakaj spremljanje pesticidov, nitratov in vse širšega nabora novih onesnaževal ostaja nujno.
