Gre za prvi dve od skupno 12 slovenskih jam, ki jih bodo obnovili v 5,35 milijona evrov vrednem projektu Za jame.
Dela v obeh jamah so se začela julija, zaključena pa naj bi bila leta 2027. Do takrat sta jami za obiskovalce zaprti.
Posegi niso namenjeni le obnovi dotrajane turistične infrastrukture. Jame so izjemno občutljivi ekosistemi, obiskovanje pa lahko med drugim vpliva na njihovo mikroklimo, temperaturo in koncentracijo ogljikovega dioksida. Umetna svetloba lahko povzroči tudi rast alg in drugega rastlinja na mestih, kjer ga v naravnih razmerah ne bi bilo.
V jami Dimnice bo še naprej tema
Več kot devet kilometrov dolga jama Dimnice ima rove v dveh nadstropjih, prve poti za obiskovalce pa so v njenih zgornjih rovih začeli urejati že leta 1914.
Zdaj bodo obnovili poti in zamenjali zaščitne ograje. Zanimivo pa je, da jama tudi po prenovi ne bo dobila električne razsvetljave.
Obiskovalci jo bodo še naprej raziskovali z baterijskimi svetilkami, saj želijo na ta način čim manj posegati v naravno jamsko okolje.
V Kostanjeviški jami težave povzroča umetna svetloba
Drugačen problem imajo v več kot dva kilometra dolgi Kostanjeviški jami, kjer je za obisk urejenih približno 300 metrov poti. Njena infrastruktura je stara že 55 let, zato bodo zamenjali tlake in zaščitne ograje ter prenovili razsvetljavo.
Prav obstoječa razsvetljava namreč ustvarja pogoje za pojav tako imenovane lampenflore – rastlinja, predvsem alg in mahov, ki se zaradi umetne svetlobe razvije v sicer temnem jamskem okolju.
Z novo razsvetljavo želijo pojav zmanjšati in s tem omejiti vpliv turističnega obiskovanja na jamski ekosistem.
Obe jami sta del Nature 2000
Kostanjeviška jama in Dimnice sta vključeni v evropsko omrežje Natura 2000. Dela zato potekajo ob upoštevanju naravovarstvenih pogojev in v času, ko je njihov vpliv na jamske živali najmanjši. Obnova naj bi tudi jasneje ločila območja, namenjena obiskovalcem, od delov, pomembnih za ohranjanje naravnega jamskega okolja.
Slovenske jame so življenjski prostor številnih endemičnih vrst. Med njimi je najbolj znana človeška ribica, v podzemlju pa živijo tudi redki nevretenčarji in več evropsko ogroženih vrst netopirjev.
Sledi še deset jam
Še letos naj bi se obnova začela v Planinski in Županovi jami, pozneje pa so predvideni posegi še v Hudi luknji pri Gornjem Doliču, Jami pod Babjim zobom, Križni jami, Krški jami, Vilenici, Železni jami, Francetovi jami in Divaški jami.
Celoten projekt Za jame je vreden 5,35 milijona evrov, od tega bo Evropska unija prispevala nekaj več kot tri milijone evrov. Izvajata ga Ministrstvo za okolje in prostor ter Park Škocjanske jame v okviru evropske kohezijske politike 2021–2027.
