Ob Muri in Dravi bodo zato obnovili približno 370 hektarjev vodnih in obvodnih življenjskih prostorov.
Rečni rokavi, mrtvice, mlake, mokrišča, poplavni gozdovi in poplavne ravnice delujejo kot nekakšna spužva. Ob obilnejših padavinah sprejmejo in zadržijo del vode, v sušnih obdobjih pa omogočajo, da ta dlje ostane v pokrajini.
»Sedanje sušne razmere in omejitve uporabe pitne vode opozarjajo, da voda ni samoumevna,« so poudarili na Zavodu RS za varstvo narave (ZRSVN).
Ko dež končno pade, a voda prehitro odteče
Če voda po padavinah hitro odteče po reguliranih strugah in izsušeni pokrajini, je učinek padavin manjši. Povsem drugače je tam, kjer se lahko zadrži v mokriščih, mrtvicah, tleh in poplavnih gozdovih ter postopoma pronica proti podtalnici.
Zaradi poglabljanja strug, utrjevanja brežin, regulacij in prekinitve povezave med reko in poplavnimi ravnicami se lahko raven podtalnice v širšem obrečnem prostoru znižuje. Posledice postanejo še posebej očitne med sušo: mokrišča se hitreje izsušujejo, tla izgubljajo vlago, drevesa pa težje pridejo do vode.
Poplavni gozdovi imajo pri tem posebno vlogo
Njihova tla, korenine, podrast in odmrli les ob visokih vodah upočasnjujejo tok ter omogočajo začasno zadrževanje vode. Drevesa obenem senčijo tla in vodne površine ter pomagajo ohranjati hladnejšo in vlažnejšo mikroklimo.
Obnova približno 370 hektarjev
V okviru projekta Natura Mura–Drava so predvidene renaturacije delov rečnih strug, obnova stranskih rokavov in mrtvic, nastanek novih mlak ter obnova mokrišč in poplavnih gozdov. Skupaj naj bi obnovili približno 370 hektarjev vodnih in obvodnih habitatov.
Med konkretnimi ukrepi so renaturacija štirih odsekov Mure in dveh odsekov Drave, obnova dveh stranskih rokavov Mure ter dveh mrtvic ob Muri in ene ob Dravi. Nastali bodo tudi novi vodni habitati v obliki mlak.
Takšni ukrepi suše ali poplav seveda ne morejo preprečiti. Lahko pa zmanjšujejo njihove posledice, pomagajo ohranjati podtalnico in vlago v tleh, zmanjšujejo erozijo ter hkrati zagotavljajo življenjski prostor številnim rastlinskim in živalskim vrstam.
ZRSVN ob tem poudarja še nekaj pomembnega: ohranjanje mokrišč in drugih habitatov, ki še vedno opravljajo svojo naravno funkcijo, je praviloma lažje, cenejše in uspešnejše kot njihova poznejša obnova.
