Svetovna carinska organizacija (World Customs Organization – WCO) je tudi letos med 15. junijem in 31. julijem organizirala operacijo DEMETER XII, namenjeno omejevanju nezakonitega čezmejnega pošiljanja nevarnih in drugih odpadkov ter snovi, ki tanjšajo ozonski plašč.
Operacija DEMETER je bila prvič izvedena leta 2009, ko je bila usmerjena v odkrivanje nezakonitih pošiljk nevarnih in drugih odpadkov iz Evrope v azijske in afriške države.
Nadzor prepoznava nezakonite povezave med deležniki
Operacija je povezala delovanje carinskih služb in drugih pristojnih nadzornih organov pri odkrivanju in preprečevanju nezakonitih čezmejnih pošiljk.
V operaciji je sodelovalo 113 carinskih uprav, med njimi tudi slovenski nadzorni organi. V Sloveniji so pregledali 81 čezmejnih pošiljk, od katerih je bila ena nezakonita – dva zabojnika odpadnega tekstila, ki je bil namenjen v Tunizijo.
Slovenija brez infrastrukture z odpadni tekstil?
Nadzor čezmejnega pošiljanja nevarnih in drugih odpadkov ureja Baselska konvencija, nadzor snovi, ki tanjšajo ozonski plašč, in drugih plinov pa poteka v skladu z Montrealskim protokolom o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč. Operacija je namenjena tudi odkrivanju nezakonitih povezav med deležniki na globalni ravni ter prepoznavanju in preprečevanju nezakonitih ravnanj, ki ogrožajo integriteto zakonitega ravnanja.
Skupno 226 zasegov – največ odpadne plastike
Carinske uprave so v okviru operacije poročale o 226 zasegih.
Od tega je bilo:
- 136 zasegov odpadkov,
- 35 zasegov snovi, ki tanjšajo ozonski plašč in
- 55 zasegov drugih snovi.
- Med nezakonitimi pošiljkami odpadkov je bilo največ zasegov:
- odpadne plastike, 32,
- sledili so odpadna električna in elektronska oprema s 24 zasegi,
- odpadne kovine z 12,
- odpadna guma z 11 ter
- odpadni tekstil z 10 zasegi.
Pri snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč, je bilo največ, 24 zasegov, fluoriranih ogljikovodikov – plinov HFC – (hydrofluorocarbons), ki se uporabljajo kot hladilna sredstva v hladilnih sistemih.
Slovenski organi izvedli 12 skupnih nadzorov
V operaciji so sodelovali tudi Inšpektorat RS za okolje in prostor – Inšpekcija za okolje, Finančna uprava RS (FURS) in Policija. V operativni fazi so izvedli 12 skupnih akcij nadzora čezmejnega pošiljanja odpadkov. Pet nadzorov je bilo izvedenih v Luki Koper, po eden pa na mejnih prehodih Gruškovje, Obrežje in Fernetiči, na počivališču Lormanje ter na avtocestnih kontrolnih točkah Kompolje, Dolinsko in Log Brezovica.
Skupno je bilo pregledanih 81 čezmejnih pošiljk odpadkov. Opravljenih je bilo 43 fizičnih in 38 dokumentarnih pregledov. Inšpektorat RS za okolje in prostor še poroča, da so nadzorni organi opravili tudi več fizičnih pregledov tovornih vozil, ki niso bila označena s tablo »A« za čezmejno pošiljanje odpadkov, ter vozil, ki so odpadke prevažala znotraj Slovenije.
Predstavniki FURS in Policije so izvajali tudi druge nadzore iz svojih pristojnosti. Inšpektorji za okolje so med operacijo opravili še štiri inšpekcijske preglede v podjetjih.
Poleg nezakonite pošiljke ugotovljene še druge nepravilnosti
V okviru skupnih akcij je bila odkrita ena nezakonita pošiljka odpadkov. Šlo je za dva zabojnika odpadnega tekstila iz Slovenije, ki sta bila prek Luke Koper namenjena v Tunizijo. Inšpekcijski postopek je v teku.
Med nadzori so bile ugotovljene tudi druge nepravilnosti, predvsem neoznačenost tovornih vozil s tablo »A« in pomanjkljivo izpolnjena dokumentacija. Nadzorni organi so zaradi ugotovljenih nepravilnosti uvedli prekrškovne postopke oziroma izrekli opozorila. Kot so še sporočili, se bodo skupni nadzori pošiljk odpadkov nadaljevali tudi v prihodnje.
Tihotapljenje odpadkov je donosen posel na škodo okolja
Trgovina z odpadki je nezakonita dejavnost, ki kriminalnim mrežam omogoča doseganje ogromnih dobičkov, hkrati pa so izpostavljene sorazmerno nizkemu tveganju. Nezakonito odlaganje odpadkov pogosto povzroča nepopravljivo škodo okolju, onesnažuje tla, vodo in zrak. Europol poroča, da ta kazniva dejanja običajno gredo z roko v roki s ponarejanjem dokumentov ali finančnimi kaznivimi dejanji, kot sta pranje denarja ali korupcija.
Po podatkih več virov naj bi vsa okoljska kazniva dejanja, kamor poleg tihotapljenja odpadkov spadajo tudi nezakonita sečnja, rudarjenje in trgovina z divjimi živalmi, skupaj letno ustvarila nezakonit dobiček v vrednosti med 110 in 281 milijardami ameriških dolarjev. Za kako donosen posel gre, se vidi na primeru Španije, kjer je mednarodna kriminalna skupina v letih od 2021 do 2025 s čezmejnim odlaganjem italijanskih komunalnih odpadkov v Španiji zaslužila več kot 19 milijonov evrov.
