Rekordna vročina, vse toplejša morja, suša, nizki pretoki rek in obsežni požari zaznamujejo poletje 2026.
Najnovejša napoved Svetovne meteorološke organizacije prinaša še eno opozorilo: razvija se močan El Niño, ki naj bi se v prihodnjih mesecih še okrepil.
Poletje 2026 se še ni končalo, a podatki že kažejo nenavadno kombinacijo podnebnih ekstremov. Zahodna Evropa je doživela najtoplejši junij v zgodovini meritev, temperature morij so dosegle junijski rekord, velik del evropske celine pa se je spopadal s sušnimi razmerami in podpovprečnimi pretoki rek.
Podatki evropske službe Copernicus in Svetovne meteorološke organizacije (WMO) kažejo, zakaj so opozorila o tem, da letošnje poletje ni ekstrem, ampak nova realnost, tako resna.
Zahodna Evropa še nikoli ni imela tako vročega junija
Junij 2026 je bil po podatkih Copernicus Climate Change Service najtoplejši junij v zahodni Evropi od začetka njihovega niza podatkov. Povprečna temperatura je znašala 20,74 stopinje Celzija, kar je 3,06 stopinje nad povprečjem obdobja 1991–2020. Presežen je bil celo rekord iz junija 2025.
Na ravni celotne Evrope je bil letošnji junij drugi najtoplejši doslej. Povprečna temperatura evropskega kopnega je dosegla 19,14 stopinje Celzija oziroma 1,78 stopinje več od dolgoletnega povprečja.
V drugi polovici junija je intenziven vročinski val zajel velik del zahodne in srednje Evrope, pri čemer so v več državah padli junijski, ponekod pa tudi absolutni temperaturni rekordi.
Rekordno topla niso bila le tla, temveč tudi morja
Še en rekord se skriva v oceanih. Povprečna temperatura površja morja zunaj polarnih območij je junija znašala 20,86 stopinje Celzija – največ za junij v celotnem nizu meritev Copernicusa.
Prejšnji rekord iz junija 2024 je bil presežen le za 0,01 stopinje, vendar Copernicus opozarja predvsem na obseg nenavadno tople vode. Zahodno Sredozemlje in deli atlantske obale so doživljali morske vročinske valove.
Velik del Evrope se suši
Vročina letos sovpada s pomanjkanjem padavin.
Copernicus ugotavlja, da so bile junija razmere bolj suhe od običajnih v velikem delu zahodne, srednje in vzhodne Evrope.Visoke temperature so dodatno zmanjševale vlago v zgornjih plasteh tal. Suha tla papomenijo težave za kmetijstvo in naravne ekosisteme, hkrati pa lahko vročino še okrepijo. Ko je v tleh manj vode, je manj tudi hlajenja površja z izhlapevanjem.
Nizki pretoki velikih evropskih rek
Pomanjkanje vode je bilo junija jasno vidno tudi v rekah. Podpovprečni pretoki so prevladovali v velikem delu Evrope.
Težave so se pojavile tudi v nekaterih velikih rečnih sistemih. Posledice pa so občutili v kmetijstvu, gospodarstvu, tranzitu, energetiki…
Vročina in suša ustvarjata pogoje za požare
Ko se visoke temperature združijo z izsušeno vegetacijo in tlemi, se močno poveča tudi požarna ogroženost.
Copernicus je že v junijskem podnebnem poročilu izpostavil, da so sušne razmere prispevale k širjenju in intenzivnosti požarov, predvsem na Iberskem polotoku in v južni Franciji. Do avgusta se je slika še zaostrila.
El Niño se še(le) krepi
V najnovejši sezonski napovedi WMO, objavljeni 31. julija, organizacija navaja, da se razvija močan El Niño, ki naj bi se med avgustom in oktobrom še okrepil.
Modeli napovedujejo, da bi lahko povprečno odstopanje temperature površja morja v ključnem delu tropskega Pacifika v tem obdobju doseglo približno 2,9 stopinje Celzija, vrh razvoja pa je trenutno pričakovan novembra.
WMO za obdobje od avgusta do oktobra pričakuje povečano verjetnost nadpovprečnih temperatur po svetu.
Pa padavine? El Niño običajno nekaterim območjem prinese več padavin in nevarnost poplav, drugim pa poveča tveganje za sušo.
Letošnji podatki poletja v Evropi so pomembni predvsem kot skupek, ki povzroča še več posledic: intenzivnejše vročinske valove, vztrajno topel ocean ter vse večja tveganja za ljudi, ekosisteme in infrastrukturo.
