Največji strošek naj bi prinesla manjša produktivnost ljudi, posledice pa čutijo tudi kmetijstvo, energetika in promet.
Analizo Hot Summer Economics so ekonomisti banke Triodos objavili avgusta po dolgotrajni ekstremni vročini in suši v številnih delih Evrope.
Po njihovem izračunu bi lahko posledice letošnjega ekstremnega vremena zmanjšale BDP EU za približno en odstotek oziroma 180 milijard evrov.
»Letošnje poletje kaže, da podnebne spremembe niso oddaljeno gospodarsko tveganje,« je ob predstavitvi analize dejal glavni ekonomist Triodos Bank Hans Stegeman.
Največji strošek je manjša produktivnost
Triodos ocenjuje, da bi lahko samo manjša produktivnost zaposlenih zaradi vročine zmanjšala evropski BDP za okoli 0,6 odstotka.
Posledice se kažejo tudi drugje. Po oceni banke bi se lahko kmetijska proizvodnja v EU zmanjšala za od tri do sedem odstotkov, vročina in suša pa vplivata tudi na proizvodnjo električne energije, cene energije ter cestni, železniški in rečni promet.
Med večjimi evropskimi gospodarstvi naj bi bila najbolj prizadeta Francija, sledita Italija in Španija.
Eno najhujših požarnih poletij
Vročina in suša sta ustvarili tudi izjemne razmere za širjenje požarov.
Triodos v analizi na podlagi podatkov evropskega sistema EFFIS navaja, da je bilo v EU že do 30. julija požganih 434.976 hektarjev površin.
Banka pri tem opozarja, da gospodarski izračun 180 milijard evrov ne vključuje niti vseh posledic. Izgubo ekosistemov, zdravstvene posledice in človeška življenja je težko vključiti v klasičen izračun BDP.
Vročinski valovi vse nevarnejši tudi za ljudi
Kako močno se spreminja zdravstveno tveganje, kaže tudi nova raziskava, septembra objavljena v znanstveni reviji Nature Health.
Raziskovalci so analizirali podatke iz 34 evropskih držav in ugotovili, da so dogodki z ekstremno smrtnostjo zaradi vročine v južni Evropi, kakršen je bil leta 2022, zaradi podnebnih sprememb v povprečju postali 26,5-krat verjetnejši kot v predindustrijskem obdobju.
Avtorji raziskave v Nature Health opozarjajo tudi na velike razlike med evropskimi regijami in različnimi skupinami prebivalstva. Največje povečanje tveganja so ugotovili prav v južni Evropi.
»Račun« se pokaže pozneje
Celotne cene ekstremnega poletja zato ni mogoče izračunati takoj po zadnjem vročinskem valu.
Slabši pridelek lahko pomeni višje cene hrane, motnje v energetiki in prometu vplivajo na gospodarstvo, posledice požarov pa lahko v gozdovih in drugih ekosistemih ostanejo še leta.
Ocena 180 milijard evrov tako ni končni popis nastale škode, temveč ocena Triodos Bank o možnem vplivu letošnje ekstremne vročine na evropsko gospodarstvo.
