Med pomembnejšimi dosežki je krepitev energetske učinkovitosti v gospodarstvu, kjer država z reformami in naložbami spodbuja manjšo porabo energije, razogljičenje podjetij ter večjo konkurenčnost slovenskega gospodarstva.
»Cilj je zmanjšati porabo energije in stroške. To bo prispevalo tudi k povečani zanesljivosti oskrbe z energijo, večji konkurenčnosti gospodarstva in novim delovnim mestom,«
poudarjajo na Uradu Republike Slovenije za okrevanje in odpornost.
Akcijski načrt za energetsko učinkovitost do leta 2030
V okviru reforme je država pripravila Akcijski načrt upravljanja energetske učinkovitosti v gospodarstvu do leta 2030, ki predvideva predvsem digitalizacijo energetskih pregledov ter učinkovitejše upravljanje z energijo.
Načrt med drugim vključuje:
- spodbujanje uvajanja energetsko učinkovitejše opreme v industriji,
- boljši dostop malih in srednjih podjetij do informacij in energetskih pregledov,
- digitalizacijo postopkov za večjo preglednost in učinkovitejše načrtovanje naložb.
Po navedbah vlade naj bi prav boljši podatki o porabi energije omogočili hitrejši prehod v bolj trajnostno gospodarstvo in lažje prepoznavanje največjih možnosti za prihranke.
Skoraj 200 podjetij do podpore za hranilnike
Poleg reforme poteka tudi naložba v energetsko učinkovitost in razogljičenje gospodarstva, za katero je namenjenih 16,91 milijona evrov iz Mehanizma za okrevanje in odpornost.
Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko je skupaj z družbo Borzen objavilo razpis za nepovratna sredstva za hranilnike električne energije. Prvotni cilj je bil podpreti najmanj 56 hranilnikov, vendar je bil odziv podjetij precej večji.
Na razpisu je bilo izdanih 231 pozitivnih odločb, sredstva pa so bila odobrena skoraj 200 podjetjem.
Na vladi poudarjajo, da so hranilniki pomemben del ciljev evropskega načrta REPowerEU, saj podjetjem omogočajo večjo energetsko neodvisnost, zmanjšujejo izpostavljenost nihanjem cen električne energije in pospešujejo zeleni prehod.
