Mladega kačarja, ogroženo vrsto orla, ki se je izvalil v Sloveniji, je med selitvijo v Turčiji ubila elektrika srednjenapetostnega daljnovoda.
To so strokovnjakom Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) razkrili podatki satelitske sledilne naprave, s katero je bil kačar z imenom Burja opremljen.
Satelitski oddajnik sporočil tragično novico
Burja je bil prvoletni kačar (Circaetus gallicus), ki je sredi leta 2025 poletel na Kraškem robu.
Strokovnjaki DOPPS so ga spremljali v okviru čezmejnega projekta Interreg Italija-Slovenija Kras4us. Satelitska sledilna naprava, nameščena na ptici, je omogočila izjemno natančen vpogled v kačarjevo selitveno pot in zadnjo noč.
Kačar se je jeseni po vzhodni selitveni poti prek Sirije in Egipta odpravil v Nigerijo, kjer je prezimil. Na poti nazaj proti Evropi pa se je njegovo prvo selitveno potovanje tragično končalo v Turčiji.
Iz podatkov satelitske naprave, ki poleg lokacije beleži tudi tresljaje, so strokovnjaki lahko razbrali, da je ptica zvečer priletela na drog srednjenapetostnega daljnovoda, ponoči pa premikanja ni več zabeležila.
»Takoj ko smo zaznali, da se Burja ne premika več, smo preverili njegovo lokacijo. Že satelitski posnetki so nakazovali, da je ptica najverjetneje poginila zaradi električnega udara na srednjenapetostnem daljnovodu. Za potrditev smo na lokacijo napotili partnerje iz turške organizacije BirdLife, ki so na terenu potrdili, da je bil vzrok pogina električni udar.
Ker se zavedamo, kako velik naravovarstveni problem predstavljajo nevarni srednjenapetostni daljnovodi, se z njihovo sanacijo aktivno ukvarjamo,«
je povedal vodja Varstveno-ornitološkega sektorja DOPPS Tomaž Mihelič.
Kot je poudaril Mihelič, primer nazorno kaže, kako pomembno vlogo imajo sodobne raziskovalne metode pri varstvu ogroženih vrst, saj brez satelitskega oddajnika vzroka pogina najverjetneje nikoli ne bi poznali. Obenem se je znova potrdilo, da električni udari na srednjenapetostnih daljnovodih ostajajo eden najpomembnejših vzrokov smrtnosti velikih ujed na selitvenih koridorjih.
»Gre za problem, ki se dogaja pred našimi očmi, pogosto pa ostane neopažen.«
Kačarji močno dovzetni za elektrokucijo
Varstveni ornitolog Domen Stanič, vodja projekta Kras4us pri DOPPS je poudaril:
»V sklopu projekta Kras4us smo se v Sloveniji prvič posvetili poglobljenemu raziskovanju kačarja, enega naših najredkejših gnezdilcev. Satelitsko spremljanje osebkov nam je kmalu razkrilo, da je tudi ta vrsta močno dovzetna za elektrokucijo.
Raziskave s pomočjo sodobnih tehnologij so v naravovarstvu ključnega pomena za ugotavljanje prezrtih, a pogosto pomembnejših vzrokov upadanja populacij ptic in drugih organizmov. So prvi korak na poti k odpravi tovrstnih problemov, torej nam pomagajo usmerjati naše naravovarstvene napore.«
Bo zgodba kačarja pomagala drugim pticam?
Slovenija leži na ključnem selitvenem koridorju med Alpami in Jadranom, ki ga uporabljajo številne velike ujede, med njimi tudi beloglavi jastrebi. Zato v okviru projekta LIFE for Lifelines, ki ga zaradi pomembnosti dolgoročne zaščite tega koridorja sofinancira Evropska unija, DOPPS skupaj z elektrodistribucijskimi podjetji odpravlja nevarna mesta na električnem omrežju. S sanacijo t. i. črnih točk želijo preprečiti, da do podobnih dogodkov ne bi prihajalo tudi pri nas, ter zagotoviti dolgoročno varstvo ogroženih ujed.
DOPPS je z mrežo organizacij BirdLife sprožil tudi pobudo za sanacijo daljnovoda v Turčiji, kjer je kačar poginil, saj upajo, da bo njegova zgodba prispevala k temu, da bo v prihodnje rešila življenja številnih drugih ptic selivk.
