Ob tej priložnosti nevladna organizacija Umanotera opozarja, da vročinski valovi resno ogrožajo zdravje ljudi ter hromijo vsakdanje življenje.
Medtem ko se z ekstremnimi razmerami pod žarometi javnosti borijo športniki na svetovnem prvenstvu v nogometu in na Tour de France, v ozadju vročine tiho trpi na tisoče ljudi, ki nujno potrebujejo sistemsko ukrepanje in zaščito.
Tour de France na 40 °C
Te dni dosegajo temperature na kolesarski dirki Tour de France tudi do 40 °C. Organizatorji delajo vse, da bi kolesarjem zagotovili varno in dovolj hladno dirko: etape so skrajšane, ceste hladijo z vodo, celo pobelili so jih z apnencem. Ekipe svojim kolesarjem nenehno zagotavljajo vodo in vrečke z ledom, da bi znižali telesno temperaturo in preprečili toplotne udare.
Kljub temu Tadej Pogačar pravi: »Če bi imel moč odločanja, julija in avgusta sploh ne bi dirkal.«
Žrtve vročinskih valov so starejši, bolni in delavci na prostem
Poletni vročinski valovi predstavljajo vedno bolj nevarno grožnjo za naše zdravje.
Večina žrtev vročinskih valov pa seveda niso mladi odrasli v odlični telesni pripravljenosti, temveč starejši ljudje, kronično bolni in delavci na prostem.
Obenem na posledice vročinskih valov najbolj ranljive skupine niso deležne enake pozornosti in podpore kot profesionalni športniki.
Podatki kažejo, da lahko že en sam vročinski val povzroči več tisoč smrti.
V letu 2022 in leta 2024 je zaradi vročinskih valov v EU umrlo okoli 62.000 ljudi. Letošnja sezona vročinskih valov se je v Evropi začela že maja, prvi vrhunec pa je dosegla konec junija. Statistični podatki iz Nemčije, Francije in EU kažejo, da je v enem samem tednu povzročila vsaj 14.000 dodatnih smrti, verjetno pa še bistveno več.
Vročinski valovi vplivajo na zdravje ljudi, gospodarstvo in naravo
V novem kratkem poročilu Umanotera opisuje, kako so vse pogostejši in intenzivnejši vročinski valovi posledica podnebnih sprememb z najbolj uničujočim vplivom na zdravje ljudi, gospodarstvo in naravo. Vse večje so obremenitve za zdravstveni sistem in bolnišnice.
- Izčrpanost delavcev raste na vse več delovnih mestih.
- Ekstremna vročina otežuje pridelavo hrane.
- Prihaja do lokalnega pomanjkanja vode.
- Gozdni požari postajajo vse obsežnejši.
- Dogajajo se poškodbe prometne infrastrukture (nabrekanje asfalta, upogibanje železniških tirnic).
Ob tem Ajda Cafun iz Umanotere poudarja, da nismo vsi v istem čolnu, ko govorimo o posledicah vročinskih valov: »Čeprav imajo vročinski valovi še bistveno hujše posledice za ljudi v bolj ranljivih državah, zlasti na globalnem jugu, tudi znotraj Slovenije opazimo ogromne razlike med družbenimi skupinami. Starejši so bolj ogroženi kot mladi, delavci na prostem bolj kot pisarniški delavci, najemniki stanovanj brez klime bolj kot bogati lastniki v klimatiziranih hišah ali na njihovih vikendih.«
Sprejeti bo treba prilagoditvene ukrepe
Posledice vročinskih valov so odvisne od tega, kje in v kakšnem okolju živimo, kakšni so naši bivalni pogoji, kakšne zmožnosti imamo, da jih izboljšamo, v kakšnih delovnih pogojih delamo ter od dostopnosti temeljne javne infrastrukture in sistemov, kot so parki in druge zelene površine, dostop do vode, ohlajenih javnih prostorov in kopališč, razvitosti sistema gasilstva in civilne zaščite itd.
Dr. Jonas Sonnenschein iz Umanotere za konec izpostavlja: »Zaradi preteklih in sedanjih emisij toplogrednih plinov se bodo vročinski valovi še naprej stopnjevali vsaj do konca stoletja. V kolikšni meri, je še vedno odvisno od našega uspeha pri zmanjševanju porabe fosilnih goriv.«
»Koliko žrtev še bo, pa je močno odvisno od prilagoditvenih ukrepov, ki jih bomo sprejeli.«
Morda ne more vsakdo pričakovati enake obravnave kot kolesarji na Tour de France, vendar pa lahko vsi pričakujemo več zelenih površin v mestih, boljši dostop do javnih hladnih prostorov in kopališč, dostop do trgovine, zdravstvenega doma, pošte in vrtca v bližini naših domov ter močnejšo zaščito delavcev, tudi s skrajšanim delovnikom med vročinskimi valovi.
