Slovenija je začela javno obravnavo osnutka Nacionalnega načrta za obnovo narave (NNON), enega najpomembnejših okoljskih dokumentov prihodnjih let. Načrt bo določil ukrepe za obnovo poškodovanih ekosistemov in izvajanje evropske Uredbe o obnovi narave.
Javna razgrnitev poteka od 10. julija do 9. avgusta 2026, v tem času pa lahko pripombe in predloge oddajo vsi zainteresirani – od posameznikov in lokalnih skupnosti do kmetov, gozdarjev, nevladnih organizacij in gospodarstva.
Kaj prinaša nov načrt?
Nacionalni načrt določa ukrepe za obnovo:
- kopenskih, obalnih in sladkovodnih ekosistemov,
- morskih ekosistemov,
- urbanega okolja,
- populacij opraševalcev,
- kmetijskih zemljišč,
- gozdnih ekosistemov.
Gre za prvi celovit dokument, s katerim bo Slovenija opredelila, kako bo v prihodnjih letih izboljševala stanje narave in povečevala njeno odpornost na podnebne spremembe.
Na ministrstvu poudarjajo, da obnova narave ni pomembna le zaradi ohranjanja rastlin in živali.
Obnovljeni ekosistemi lahko zmanjšujejo posledice suš, poplav in vročinskih valov, izboljšujejo kakovost tal in voda, povečujejo podnebno odpornost ter prispevajo k večji kakovosti življenja prebivalcev.
Pri pripravi je sodelovalo veliko deležnikov
Osnutek načrta je nastajal v sodelovanju ministrstev, raziskovalnih ustanov, strokovnih organizacij, nevladnih organizacij, predstavnikov kmetijstva in gozdarstva, lokalnih skupnosti ter širše javnosti.
Po navedbah ministrstva so med pripravo izvedli strokovne posvete, delavnice, spletne ankete in zbiranje pobud, pri čemer so prejeli več sto predlogov.
Po zaključeni javni obravnavi bo dokument dopolnjen in ga bo Slovenija do 1. septembra 2026 poslala Evropski komisiji. Ta bo pripravila svoje pripombe, nato pa bo sledila še priprava končne različice načrta in nova javna obravnava.
Obnova narave bo v prihodnjih letih ena ključnih evropskih okoljskih nalog, zato bo Nacionalni načrt pomembno vplival na upravljanje slovenskih gozdov, voda, kmetijskih površin, mest in drugih naravnih območij.
