Vse glasnejše so pobude, da bi najhujše primere uničevanja narave obravnavali kot ekocid.
Razprava, ki je bila še pred nekaj leti omejena predvsem na okoljevarstvene organizacije in pravne strokovnjake, končno prihaja tudi do političnih odločevalcev.
Evropska unija je lani zaostrila pravila na področju okoljskega kriminala, mednarodne organizacije pa si prizadevajo, da bi ekocid postal eno od kaznivih dejanj v pristojnosti Mednarodnega kazenskega sodišča.
Kaj pomeni ekocid?
Izraz se uporablja za obsežno, hudo in dolgotrajno poškodovanje okolja oziroma ekosistemov.
Zagovorniki ideje menijo, da bi morale biti najhujše okoljske katastrofe obravnavane podobno resno kot nekateri drugi mednarodni zločini. Pogosto omenjajo velike naftne nesreče, množično krčenje gozdov, uničevanje naravnih habitatov ali dolgotrajno industrijsko onesnaževanje.
Francija med pionirji
Med državami, ki so že ukrepale, je Francija. Ta je leta 2021 v okviru podnebne zakonodaje uvedla nova kazniva dejanja za najhujše oblike okoljskega onesnaževanja in v zakonodajo prva vključila tudi pojem ekocida.
Gre za enega prvih poskusov v Evropi, da bi posebej hude posege v okolje obravnavali tudi skozi kazensko pravo. Za dejanja, ki povzročijo resno in dolgotrajno škodo okolju, so predvidene visoke denarne kazni in zaporne sankcije.
Strožja pravila tudi v Evropski uniji
Evropska unija je leta 2024 sprejela novo direktivo o okoljskem kriminalu, ki od držav članic zahteva strožje ukrepanje proti najresnejšim okoljskim kršitvam.
Direktiva sicer ne uvaja enotnega kaznivega dejanja ekocida, širi pa seznam okoljskih kaznivih dejanj in povečuje kazni za povzročitelje najhujših okoljskih škod.
Lahko ekocid postane mednarodni zločin?
Največje ambicije zagovornikov segajo še dlje. Želijo si, da bi ekocid postal peto mednarodno kaznivo dejanje po Rimskem statutu Mednarodnega kazenskega sodišča v Haagu.
Če bi do tega prišlo, bi se najhujše oblike uničevanja okolja prvič znašle ob boku genocida, vojnih zločinov, zločinov proti človečnosti in zločina agresije.
