V medijih in na družbenih omrežjih so se hitro pojavila ugibanja o »cvetenju morja«, onesnaženju ali celo izpustih v morje. Toda strokovnjaki opozarjajo, da gre v tem primeru predvsem za naraven pojav, povezan s cvetenjem kopenskih rastlin – predvsem iglavcev.
Na pojav je v posebnem sporočilu za javnost opozorila tudi Morska biološka postaja Piran Nacionalnega inštituta za biologijo.
Kot pojasnjujejo, veter in morski tokovi v tem obdobju na morsko gladino pogosto zanesejo velike količine cvetnega prahu bora, smreke in drugih iglavcev. Ta se nato kopiči ob obali, v zalivih, mandračih in pristaniščih, kjer nastanejo značilne rumene lise ali pena.
»To sicer ni tako daleč od resnice, saj je pojav rumenih zaplat res posledica cvetenja, vendar ne cvetenja morja temveč kopenskih rastlin,«
pojasnjuje dr. Janja Francé z Nacionalnega inštituta za biologijo.
Zakaj cvetni prah pristane v morju?
Iglavci sodijo med vetrocvetke. Njihov cvetni prah je prilagojen širjenju po zraku in ima posebne zračne mešičke, zaradi katerih lahko potuje na velike razdalje. Ob močnejšem cvetenju in vetrovnem vremenu ga del konča tudi na morski gladini. Veter in tokovi ga nato stisnejo skupaj v gostejše zaplate.
Pojav je lahko videti precej neprijetno, še posebej ker se v rumeno goščo pogosto ujamejo tudi smeti in organski delci. A strokovnjaki poudarjajo, da cvetni prah sam po sebi za kopalce ni nevaren.
Kaj pa pravo »cvetenje morja«?
Pravo cvetenje morja je nekaj drugega. Gre za močno razrast planktonskih alg oziroma fitoplanktona, ki se lahko v ugodnih razmerah namnoži do milijonov celic na liter morske vode. Takšno cvetenje lahko morje obarva zeleno, rdečkasto ali rjavo.
V večini primerov je fitoplankton pomemben del morskega ekosistema in predstavlja osnovo prehranske verige. Težava nastane pri pretiranem razrastu nekaterih vrst alg, saj lahko pride do pomanjkanja kisika v vodi ali razvoja strupenih vrst, ki škodujejo ribam, školjkam in drugim morskim organizmom.
Na Morski biološki postaji Piran so vzorce rumenkaste vode pregledali tudi pod mikroskopom. Ugotovili so velike količine pelodnih zrn iglavcev, medtem ko količine planktonskih alg niso odstopale od običajnih vrednosti. Zato pojava niso označili kot cvetenje morja.
Tovrstne rumene lise sicer v severnem Jadranu niso redkost. Najpogosteje se pojavljajo prav v obdobju intenzivnega cvetenja borov in drugih iglavcev, predvsem maja in v začetku junija.
Cvetenje pa se lahko pojavi tudi v jezerih, tak primer je bil na Bledu.
