Kolaž izbranih knjigobežnic v Sloveniji (vir: lasten)
Njegovo izvajanje pretežno povezujemo z izdelki, ki se uporabljajo v gospodarskih sektorjih, medtem ko na tujem in v Sloveniji že v skoraj dveh desetletjih, z uporabo knjigobežnic krožijo tudi knjige.
Začetki kroženja knjig: prinesi – odnesi
Kroženje knjig v javnih prostorih kot so šole, kavarne, poslovni in nakupovalni centri po načelu »prinesi knjigo – odnesi knjigo«, obstaja že dolgo, zato je prvo pojavnost in lokacijo tega načela težko določiti. Začetki knjigobežnic v fizični pojavi, kot jih poznamo danes, pa prihajajo iz Hudsona v zvezni državi Wisconsin v ZDA.
Tam je leta 2009 Todd Bol izdelal enoprostorno šolsko hišico, ki je bila poklon njegovi mami, učiteljici in ljubiteljici knjig. Hišico, ki je takoj vzbudila zanimanje, je napolnil s knjigami in jo postavil na steber svojega dvorišča. Ta hišica je leta 2010 botrovala k nastanku koncepta in blagovne znamke »The Little Free Library«, katere cilj je deliti knjige in povezovati skupnosti.
Hišice za kroženje knjig v Sloveniji
V več kot 100 državah je v uporabi že preko 150.000 hišic za izmenjavo knjig, med njimi tudi v Sloveniji. Registriranih hišic tovrstnega koncepta imamo 19, številne druge, ki sledijo temu konceptu in jih najdemo na zemljevidu knjigobežnic, pa najdemo širom Slovenije.
Kroženje knjig z uporabo knjigobežnic najpogosteje poteka po načelu »prinesi knjigo – odnesi knjigo«.Ker pa v zadnjem času zlasti večje knjigobežnice vse bolj postajajo prostor, kamor je mogoče prinesti večje število knjig, pa je krogotok smotrno najprej pričeti z zložitvijo vseh knjig. Nabor knjig je tako veliko lažje pregledati in izbrati pravo knjigo, ki jo uporabniki preberemo in vrnemo. Če jo želimo obdržati ali komu podariti, pa namesto nje prinesemo drugo. Krogotok je tako sklenjen in če imamo v mislih citat pesnika Toneta Pavčka, ki pravi »Če ne bomo brali, nas bo pobralo!«, potem lahko knjiga v krožnem gospodarstvu postane enakovredna vsem izdelkom, ki krožijo.
