Po njihovih navedbah so takšne naprave pogosto predstavljene kot rešitev za zmanjšanje količine odpadkov ali stroškov ravnanja z njimi, v nekaterih primerih tudi kot način, kako odpadke odvajati neposredno v kanalizacijo.
Ministrstvo poudarja, da se ne opredeljuje do učinkovitosti naprav, temveč opozarja izključno na zakonitost njihove uporabe.
Odvajanje zmletih odpadkov v kanalizacijo je prepovedano
Kot navajajo, je v Sloveniji prepovedano rezati, mleti ali drugače obdelovati kuhinjske odpadke z namenom njihovega odvajanja v javno kanalizacijo, greznice ali neposredno v vode. Prepovedana je tudi prodaja opreme, namenjene takšni uporabi.
Razlog je tehnične narave: komunalne čistilne naprave niso zasnovane za dodatne organske obremenitve, kar lahko povzroči motnje v delovanju, višje stroške čiščenja in več emisij neprijetnih vonjav.
Odpadki morajo še vedno k zbiralcu
Gostinski obrati, hoteli, šole in druge ustanove morajo kuhinjske odpadke obvezno oddajati pooblaščenim zbiralcem.
Tudi v primeru obdelave z napravami, kot so dehidratorji ali biodigestorji, odpadki ohranijo status odpadka. To pomeni, da jih ni dovoljeno odvajati v kanalizacijo, ampak jih je treba še naprej oddajati v sistem ravnanja z odpadki.
Kaj pa gospodinjstva in kompostiranje?
Za občane veljajo drugačna pravila, a še vedno velja prepoved odvajanja v kanalizacijo.
Kot izhaja iz uredbe o ravnanju z biološko razgradljivimi odpadki, je kompostiranje kuhinjskih odpadkov za lastne potrebe dovoljeno, če se izvaja na mestu nastanka.
To pomeni, da lahko gospodinjstva:
- kompostirajo odpadke na vrtu ali v hišnem kompostniku
- uporabljajo manjše naprave za pospešeno kompostiranje, če končni material ostane v uporabi na mestu nastanka
Ni pa dovoljeno:
- mletje ali utekočinjenje odpadkov z namenom odvajanja v kanalizacijo
- odvajanje kakršnegakoli predelanega materiala v javno kanalizacijo ali vode
Ministrstvo poudarja, da tudi po obdelavi takšni ostanki ne postanejo “voda”, ampak ostanejo odpadek, zato zanje veljajo enaka pravila ravnanja.
Globe lahko presežejo 100.000 evrov
Nepravilno ravnanje predstavlja prekršek. Za hujše kršitve, kot je predelava odpadkov brez ustreznega dovoljenja, so za pravne osebe predpisane globe od 75.000 do 125.000 evrov, dodatno pa tudi za odgovorne osebe.
Na kaj opozarjajo pred nakupom naprave za mletje odpadkov?
Ministrstvo svetuje, naj potencialni kupci pred investicijo preverijo namen uporabe naprave, način ravnanja s predelanimi odpadki in morebitno obveznost pridobitve okoljevarstvenega dovoljenja.
Opozarjajo, da lahko napačna interpretacija delovanja naprav vodi v nezakonito ravnanje.
