Po nekajletnem premoru se les zopet v velikem razmahu vrača v gradbeništvo, čemur botruje kopica razlogov. Njegova obdelava je razmeroma lahka, v primerjavi s svojo nosilnostjo ima relativno majhno lastno težo, s sodobnimi veznimi sredstvi pa je moč posamezne elemente spajati tudi v večje konstrukcije. Z ustrezno izvedbo detajlov in zagotavljanjem pravih pogojev je les dokaj trajen material, nenazadnje pa je s stališča uporabnika ena njegovih ključnih pozitivnih lastnosti ugoden vpliv na počutje.
Ključen je nizek ogljični odtis
Ena ključnih prednosti rabe lesa kot gradbenega materiala je njegov nizek ogljični odtis. Je namreč energetsko učinkovit in sorazmerno dober toplotni izolator, ki ga je v našem okolju veliko. V nasprotju z dozdevnim pa les (v masivni obliki) odlikuje tudi dobra požarna odpornost. Pri visokih temperaturah namreč zunanja plast elementa zogleni in ščiti jedro pred poškodbami.
Kot je za našo lansko revijo Pametno podeželje povedal sogovornik dr. Drago Saje, docent na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, se bo prav zaradi pozitivnih lastnosti na področju trajnostnosti ter okoljske ozaveščenosti ljudi uporaba lesa v prihodnje še širila.
Za napredek je zaslužna predvsem tehnologija
Pomembno vlogo pri razvoju lesa v gradbeništvu ima tudi napredek v lesni tehnologiji. Ena ključnih inovacij na tem področju so leseni križno lepljeni masivni ploskovni elementi, ki se uporabljajo za izvedbo nosilnih elementov, sten in plošč. S spajanjem manjših lesenih elementov v linijske ali ploskovne lamelirane elemente je moč premoščati tudi večje razpetine.
»Ker so lamele za izdelavo lepljenih elementov industrijsko posušene, elementi ne razpokajo. Gradnja z lesom je v primerjavi z betonom in opeko hitrejša in suha, kar pomeni, da ni treba čakati, da se deli objekta osušijo ali pridobijo trdnost; posledično je čistejša,«
je ob tem poudaril sogovornik.
Pri nas za rabo v gradbeništvu prednjači predvsem smrekov les, razvoj pa se usmerja tudi v rabo drugih, predvsem trdih in hitro rastočih drevesnih vrst. Prav tako se raziskujejo tudi t.i. hibridni konstrukcijski elementi, ki združujejo različne vrste lesa.
