Ker je pred nami svetovni dan čebel (oz. vseh opraševalcev), smo v slovenskih mestnih občinah preverili, ali so tudi letos poskrbeli za pašo opraševalcev.
V mestnih občinah se, kot pravijo, zavedajo, da intenzivna košnja več kot trikrat letno, omogoča preživetje le malo vrstam.
Posledično rastline ne morejo zacveteti in tudi žuželke, ki so od njih odvisne, ne morejo preživeti. Prav te žuželke oprašujejo tudi kulturne rastline, ki nam dajejo hrano.
V Celju bodo 15 hektarjev travnatih površin pokosili junija
V javnem podjetju Zelenice, ki ureja zelene in druge javne površine v MO Celje, bodo okoli 15 hektarov površin pokosili nekoliko kasneje kot običajno, in sicer šele po 20. juniju. Pripravili so tudi označevalne table, ki so jih namestili na nepokošeno travo, tako da bodo občani pravočasno seznanjeni z dobrim namenom.
V mestu vsako leto sadijo tudi nova drevesa, grmovnice in poskrbijo za ocvetličenje, tako da imajo opraševalci dovolj hrane. Spodbujajo tudi urejanje medovitih nasadov in si z različnimi projekti s področja trajnostnega razvoja prizadevajo za čistejše okolje.
V Kopru imajo urbane cvetoče vrtove
V Marjetici Koper uvajajo trajnosten in sonaraven pristop k skrbi za zelene javne površine in opraševalce. V ta namen je letos sledila preobrazba do zdaj intenzivno košenih zelenih javnih površin v t. i. urbane cvetoče vrtove. Zamik košnje urbanih travnatih površin ohranja avtohtone mikro ekosisteme lokalne biodiverzitete in nudi opraševalcem pašno polje. Ta trajnostni pogled so v Marjetici začeli uvajati lani s postavitvijo učnega čebelnjaka Step Closer na Mestni vrtnariji Koper. Zavedajo se, da so prav opraševalci s svojo prisotnostjo v mestu zelo dober pokazatelj kakovosti, čistoče in zdravega okolja.
V Kranju ne kosijo hribčkov v eni od sosesk
S ciljem, da bi čebele tudi v mestnem okolju imele na voljo dovolj paše, v Kranju ne kosijo hribčkov v soseski Planina 2 in zelenice na Valjavčevi ulici. Omenjeni površini zavzemata okoli 5.800 m2. pokosili pa ju bodo predvidoma v začetku avgusta.
V Ljubljani 10 hektarjev paše za opraševalce
V MO Ljubljana bodo tudi letos na izbranih površinah (dobrih 10 hektarjih) košnjo preložili na konec junija ali v začetek julija in nato še enkrat v drugi polovici poletja. Povedali so še, da bodo nekaj dni po košnji, ko odpadejo semena iz pokošenih rastlin, kjer razmere dopuščajo, vso pokošeno biomaso tudi odstranili.
Mariboru so se projektu pridružile tudi druge občine v regiji
Mestna občina Maribor in Skupna služba varstva okolja, Skupne občinske uprave Maribor sta v zadnjih dveh letih aktivno pristopili k zagotavljanju paše za čebele in druge opraševalce na javnih zelenih površinah v mestu. K akciji se je doslej pridružilo že mnogo drugih institucij, zavodov, društev, pa tudi občin ustanoviteljic Skupne občinske uprave Maribor (Duplek, Hoče-Slivnica, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Miklavž na Dravskem Polju, Rače-Fram, Ruše, Sv. Jurij v Slovenskih Goricah).
S poenotenimi informativnimi tablicami se v regiji širša javnost dodatno ozavešča o pomenu teh pomembnih žuželk. Travnike v skupni površini približno 23.000 m2, bodo kosili predvidoma v juniju, ko bodo cvetlice odcvetele.
Tudi Murska Sobota in Velenje skrbita za opraševalce
V Murski Soboti bodo mestne travnike v skupni površini približno 5 ha pokosili, ko bodo cvetlice odcvetele, predvidoma med koncem maja in sredino junija, odvisno od vremena. Prav tako v Velenju zagotavljajo pašo za opraševalce na približno 17.000 m2 veliki površini, ki jo bodo pokosili predvidoma po 20. juniju.
Na Ptuju posejali 50 kilogramov semen medovitih cvetlic
Tudi na travnatih površinah v MO Ptuj bodo tako kot v minulih letih košnjo izvedli nekoliko kasneje, ko cvetlice odcvetijo. Opraševalcem je paša namenjena na približno 22.000 m2 površine, ki jih bodo pokosili predvidoma v začetku junija . Z občine so nam sporočili, da so na javnih površinah posejali tudi 50 kg semen medovitih cvetlic in s to akcijo bodo nadaljevali tudi v prihodnje.
V Krškem še razmišljajo, da bi nekatere travne površine pustili, da odcvetijo
V MO Krško so že v preteklih letih razmišljali o košnji, časovno prilagojeni paši opraševalcem, a se za to doslej še niso odločili. Njihov razmislek v prihodnosti pa gre v smeri, da bi bolj odročne oz. manj frekventne travne površine spomladi pustili, da odcvetijo in tako omogočili opraševalcem pašo.
