Pri izbiri materialov za finalne obdelave sten je treba izhajati iz namembnosti posameznega objekta, lastnosti posameznih prostorov in potreb uporabnikov.
Po besedah dr. Mateje Dovjak s Katedre za stavbe in konstrukcijske elemente Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani pri zaščiti sten stroka uporablja izraz materiali za finalne obdelave sten, kamor sodijo denimo premazi, obloge itd. Pri teh izpostavlja obloge iz PVC, ki so lahko zdravstveno oporečne, pri čemer je pri izboru velikokrat pomembna samo cena, zdravstveni vidik pa ne.
Ključna je namembnost prostora
»Lastnosti notranjih premazov za stene morajo izhajati iz namembnosti prostora, specifičnih zahtev in potreb. Gre za metodologijo inženirskega načrtovanja, ki mora biti izvedena po korakih. Natančna izvedba vseh faz se odrazi v kakovostnem konstrukcijskem sklopu stene, ki služi svojemu namenu,« pravi Mateja Dovjak.
Potem ko smo določili vrsto stavbe (stanovanjska, stavba za izobraževanje, za zdravstveno oskrbo, industrijska …), definiramo aktivni prostor (denimo kopalnica, igralnica v vrtcu, bolniška soba …). Določijo se specifične zahteve in potrebe, ki se nanašajo na uporabnika in aktivnosti (denimo mikroklimatske zahteve, higienske ali psihofiziološke – barve, izbor in razporeditev-kompozicija itd.). »To so izhodiščna merila za določitev, katere funkcije mora stena kot celota in posamezni sloji, vključujoč finalno obdelavo, izpolnjevati,« razlaga sogovornica.
Pomembno je tudi, ali gre za zunanjo ali notranjo steno. Šteje celotna sestava, ki se nanaša na nosilnost, potrebo po hidroizolaciji (denimo, da gre v prostoru za mokre postopke), termoizolaciji (pri temperaturni razliki med prostori), zvočni izolaciji (obremenitev s hrupom), prostorski akustiki … Sledijo sekundarne, zaščitne plasti in tudi plasti, ki omogočajo nanos finalne obdelave – ometa, premaza, barve, plošče …
»Sklop mora delovati kot celota in izpolnjevati tudi specifične zahteve, kot so dobra higienska praksa (čiščenje, vzdrževanje, razkuževanje), udobje (toplota, svetloba, itd.), požarno-varstvene in mehanske zahteve. V prostorih z večjimi higienskimi zahtevami, denimo zdravstvene ustanove, vrtci, gostinske stavbe, je višina pralnih oblog določena glede na vrsto postopka, pri čemer je nujna izvedba zaokrožnic,« poudarja sogovornica. Dodaja, da načrtovanje zahteva sodelovanje strok in uporabnikov ter dobro poznavanje procesa, ki tam poteka.
Notranji in zunanji ometi vplivajo na energetsko bilanco in osvetljenostPo mnenju poznavalcev imajo notranji in zunanji ometi oziroma barve ali premazi lahko vpliv tako na energetsko bilanco kot osvetljenost prostora. Temu se je treba posvetiti pri načrtovanju stavbe.
Na splošno svetlejše barve zunanjega ometa omogočajo manjšo absorpcijo sončne energije in posledično manjši toplotni tok v stavbo, obratno pa velja za temne barve.
Barva notranjih ometov pa pomembno vpliva ne le na osvetljenost, ampak tudi na občutek v prostoru. Svetlejša, kot je, bolj se lahko prejeta svetloba skozi okensko odprtino odbija od stene do stene in osvetli tudi druge slabše osvetljene kotičke sobe. S tem lahko prihranimo pri uporabi električne energije za umetno razsvetljavo.
Vgrajevati je treba le varne izdelke
Po katerih merilih izbirati med ponudniki in različnimi izdelki? Dovjakova pravi, da se merila določijo skladno z že opisano metodologijo inženirskega načrtovanja. Dodaja, da mora vsak gradbeni izdelek izpolnjevati vse osnovne zahteve in bistvene značilnosti po Uredbi CPR (EU) št. 305/2011. Vse zahteve so prenesene v nacionalni pravni red Gradbeni zakon (Ur. l. RS, št. 61/17 s spr.) in ostale podzakonske pravne akte na področju gradbenih proizvodov. Odgovornost vseh deležnikov gradnje pa je, da se vgrajujejo le varni izdelki, ki izpolnjujejo tudi zahteve po higieni, zdravju, učinkovitosti in okolju.
Na prvem mestu je skrb za zdravje
Ko govori smeri razvoja pri materialih za finalne obdelave sten, Dovjakova izpostavlja netoksičnost materiala za zdravje in okolje (brez vsebnosti zdravju ali okolju škodljivih snovi in posledičnih emisij) ter tudi izboljšanje notranjega okolja. Opisano vključuje intenzivne raziskave in razvoj na področju nadomestitve toksičnih snovi z nenevarnimi snovmi in tehnologijami.
Proizvajalci morajo snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost (ang. Substances of Very High Concern, SVHC-snovi), v celoti zamenjati z nenevarnimi. Mednje snovi sodijo: rakotvorne, mutagene; strupene za razmnoževanje; obstojne, se kopičijo v organizmih in so strupene skladno z merili REACH (snovi PBT) in obstajajo »znanstveni dokazi o verjetnih resnih posledicah za zdravje ljudi ali okolje, ki povzročajo enako skrb«.
Velik razvojni potencial predstavljajo tudi napredni in visoko učinkoviti materiali, ki so plod vzajemnega sodelovanja med področjem znanosti o materialih in inženirskim načrtovanjem. Naprednost kot lastnost materiala je posledica notranje strukture ali sestave materiala in sklopa. »Če je cilj raziskav razvoj visoko učinkovitih in naprednih materialov, morajo biti varni in okolju prijazni,« poudarja Mateja Dovjak.
