Čeprav Slovenci leseni gradnji vedno bolj zaupamo, delež montažnih stanovanjskih hiš z leseno nosilno konstrukcijo pri nas precej zaostaja za državami, primerljivimi po gozdnatosti.
Zgradbe z leseno nosilno konstrukcijo so nizkoenergijske, v njih je prijetno bivati. V Sloveniji je gradnja individualnih hiš z leseno nosilno konstrukcijo dobro razvita. Imamo tudi številne proizvajalce montažnih lesenih hiš, ki so uveljavljeni v svetovnem merilu. Leseni gradnji so razvojni zagon dali predvsem leseni masivni križno lepljeni (X-Lam) ploskovni elementi, ki se po trdnosti lahko kosajo s klasičnimi.
Gradimo že zahtevne objekte
V Sloveniji smo poleg individualnih stanovanjskih hiš sposobni zgraditi tudi večje objekte iz lesa, denimo večstanovanjske objekte, hotele, vrtce in šole. Ti so glede na specifične prostorske potrebe lahko pritlični, lahko pa imajo tudi nekaj etaž. Les je namreč prvovrsten gradbeni material, ki ima v primerjavi z lastno težo zelo veliko trdnost oziroma nosilnost, nudi prijetno in zdravo bivanjsko okolje ter lahko zagotavlja tudi zadostno požarno odpornost. Obenem kot gradbeni material iz obnovljivih virov in med samim procesom gradnje lesenih objektov bistveno manj obremenjuje okolje kot pri gradnji zidanih, betonskih ali jeklenih objektov.
Razvojni pospešek so dali masivni križno lepljeni ploskovni elementi
Pri leseni gradnji so pravo revolucijo prinesli leseni masivni križno lepljeni (X-Lam) ploskovni elementi. V manj kot enem desetletju je prišlo v X-Lam tehnologiji lesene gradnje do izvedbe zelo visokih objektov in to celo prek desetih etaž. Tehnologija gradnje se je v zelo kratkem času razširila po vseh evropskih državah, nato tudi po vsem svetu. Tako je poraba lesa v gradbenem segmentu začela izjemno hitro naraščati, celo eksponentno. Še danes, po petnajstih letih, smo priča, da poraba lesa še vedno strmo narašča.
V ljubljanskem podjetju CBD so pri tem šli še korak naprej. Razvili so rebraste plošče, kjer v zadnjem vrhnjem sloju pri proizvodnji določeno število osnovnih lamel postavljajo v procesu lepljenja v navpičen položaj in jih kot stoječe lamele stisnejo in zlepijo med dve sosednji lameli v zadnjem sloju. Tako jim je uspelo patentirati U-lepljeni stik v X-Lam ploskovni strukturi, kar prinaša inovacijo, ki bi v naslednjem obdobju pri proizvajalcih X-Lam elementov lahko omogočila okoli 30 odstotkov manjšo porabo lesa pri izdelavi križno lepljenih rebrastih (XR-Lam) elementov z enakimi ali celo boljšimi mehanskimi lastnostmi.
Stabilnosti in nosilnosti je treba posvetiti precej pozornosti
Lesena nosilna konstrukcija je po svoji naravi ob pravilni zasnovi še posebej primerna za objekte, ki morajo dosegati standarde nizkoenergijske zgradbe. Ob tem poznavalci pravijo, da je osnova za optimalno in kakovostno izvedbo lesenega objekta predvsem statična in dinamična stabilnost ter nosilnost objekta z omejitvijo deformacij in preprečitvijo neugodnih vibracij.
Lesena konstrukcija namreč predstavlja manj kot 25 odstotkov celotne naložbe pri gradnji, zato je izjemno pomembno, da je osnovna konstrukcija, na katero se nato pritrdijo vsi ostali finalni elementi, ki predstavljajo več kot 75 odstotkov celotne naložbe, pravilno sprojektirana, skonstruirana in tudi izvedena s pravilno razporeditvijo in vgradnjo mehanskih povezovalnih elementov, kar nato celotnemu objektu zagotavlja primerno uporabnost, varnost in trajnost.
Ob tem pa je treba, kljub leseni nosilni konstrukciji, zadostiti ostalim pogojem za energijsko učinkovitost objekta, kot so smiselna razporeditev bivalnih prostorov glede na osončenje, ustrezna toplotna izolacija celotnega objekta, kakovostno stavbno pohištvo, primerno prezračevanje, učinkovito ogrevanje in priprava tople sanitarne vode.
Dobra protipotresna varnost
Pri visokih lesenih objektih, kjer je lastna teža nosilne konstrukcije razmeroma majhna v primerjavi z objekti iz drugih materialov, se glede na njihovo zasnovo lahko kot merodajna za projektiranje omenjata obtežba z vetrom in potresna obtežba. Študije izvedljivosti kažejo, da bi bilo s trenutnim sistemom masivne lesene gradnje s križno lepljenimi lesenimi ploščami na območjih, ki niso potresno ogrožena, mogoče zgraditi objekte visoke do največ 15 etaž, z izboljšanjem detajlov stikov med elementi pa še dve do tri etaže višje.
Za objekte, visoke od 20 do 30 etaž, se razvijajo hibridni nosilni sistemi, ki vključujejo konstrukcijske elemente iz lesa in jekla ali lesa in armiranega betona. Obetavna je predvsem konstrukcijska zasnova z bolj togim jedrom iz jekla ali armiranega betona in skeletno (lahko tudi stenasto) obodno konstrukcijo ter stropi iz lesa.
Za Slovenijo, ki leži na potresno bolj izpostavljenem področju, takšne ekstremne višine objektov ne pridejo v poštev. Rezultati raziskav kažejo, da bi bilo na potresno ogroženih področjih mogoče zgraditi objekte visoke do šest morda tudi sedem etaž.
