Spekter industrijskih panog, kamor se širi uporaba lesa v različnih oblikah, se nezadržno širi, prednjači pa gradbeništvo.
Ker je les mehansko precej odporen, topel in prijeten na dotik, se vedno bolj uporablja za izdelavo izdelkov, kjer človek z njimi prihaja v neposreden stik. Pomemben del industrije so postali lesni kompoziti, ki se uporabljajo predvsem tam, kjer želi lesu izboljšati obstojnost na vremenske vplive. Slovenska lesnopredelovalna industrija praviloma ni sposobna ponuditi tehnološko zahtevnih industrijskih izdelkov iz lesa.
Les zaradi svojih številnih uporabnih lastnosti vse bolj pridobiva veljavo tudi v industriji. Njegovo uporabnost v različnih panogah je mogoče razbrati skozi stopnje predelave posekanega debla.
Gradbeništvo, pohištvena in avtomobilska industrija, farmacija, energetika …
Največ možnosti za izrabo posekanega debla je v gradbeništvu. Po mnenju poznavalcev je iz debla treba dobiti čim večji izkoristek lesenih konstrukcijskih elementov, lesenih lamel oziroma desk, ki se nato z različnimi tehnološkimi postopki lepljenja in mehanskega spajanja lahko uporabijo v konstrukcijske namene. Danes tehnologija proizvodnje križno lepljenih ploskovnih elementov, velikosti več kot 50 m2, omogoča gradnjo stavb, ki presegajo 10 etaž.
Preostali del hlodovine je mogoče razrezati v furnir, ki se uporabi denimo v pohištveni industriji. Preostanek hlodovine se lahko zdrobi in izdela lesne plošče z različno velikimi in usmerjenimi iveri, kot so denimo OSB plošče in iverne plošče z različno velikimi lesnimi ivermi v različnih matricah.
Iz lesenih vlaken se izdelujejo tudi različne naravne toplotno izolacijske plošče ali lesni kosmiči, ki se uporabijo za izolacijo. Del lesne strukture se lahko pri kemični in toplotni predelavi uporabi tudi v farmaciji in preostalih industrijskih panogah. Mešanje lesnih iveri v različnih razmerjih z vezivi v lesno-plastične kompozite odpira nova področja uporabe v avtomobilski industriji in tudi v najrazličnejših industrijskih panogah. Preostanek lesne surovine pa je mogoče uporabiti kot energent.
Širitev uporabe kompozitov
V industriji se vse bolj uporabljajo kompoziti različnih materialov, kjer nastopa tudi les. Nataša Teraž Krois, vodja razvoja v Lumarju, pravi, da se z večanjem uporabe lesa spodbuja tudi razvoj kompozitnih materialov z lesom, s pomočjo katerih se izboljšujejo statične, gradbeno fizikalne ali druge lastnosti, potrebne za gradnjo predvsem večjih projektov.
»Pri gradnji enostanovanjskih hiš načeloma potreb po kompozitnih materialih, ki so kombinacija lesa in ostalih materialov, ni. Pri gradnji večjih objektov se že pojavlja širša uporaba kompozitnih materialov iz lesa in betona, ki se uporabljajo kot medetažne konstrukcije za premoščanje večjih razponov. V smislu konstrukcijskih elementov se pri gradnji hiš uporabljajo leseni kompoziti, kot so križno lepljene plošče, lepljene konstrukcije, ploskovno ali lamelno lepljen les, škatlasti leseni nosilci in podobno. Ti produkti se uporabljajo predvsem za statično bolj obremenjene elemente. Zahteve, ki jih ti produkti morajo izpolnjevati, pa so definirane s posameznimi standardi,« pravi sogovornica.
V podjetju Lumar so specializirani za gradnjo hiš; v svoji proizvodni hali prefabricirajo elemente hiš – zunanje in notranje stene, medetažno konstrukcijo, v določenih primerih tudi strešno konstrukcijo. »Že ti postopki so ob upoštevanju tehnoloških in zakonskih zahtev gradnje in samih delovnih procesov zahtevni, zato polproizvode, ki jih vgradimo v naše elemente, kupimo. Tudi naša znanja so specializirana na gradnjo hiš. Razvoj kompozitnih materialov je svoje področje, ki zahteva druga znanja in tehnološke postopke. Trenutno pa sodelujemo v raziskovalnem projektu v okviru razpisa ‘Demo piloti II 2018’, kjer skupaj z ostalimi partnerji na projektu razvijamo prefabricirane kompozitne panele, tako da širimo svoja znanja tudi s področja kompozitnih elementov,« razlaga Nataša Teraž Krois.
Konstrukcijske elemente morajo kupovati v tujini
Ali slovenska gozdno-lesna veriga lahko zadovoljuje svoje potrebe po lesu in lesenih elementih, ali jih morajo kupovati v tujini? Teraž Kroisova odgovarja, da v Sloveniji lesnopredelovalna industrija žal ne omogoča proizvodnje ustrezno kakovostnih lesenih konstrukcijskih proizvodov, zato ta les uvažajo predvsem iz Avstrije in Nemčije. V teh državah imajo močno in dobro lesnopredelovalno industrijo. »Težava je, ker v tem trenutku ne premoremo ustreznih predelovalnih obratov za proizvodnjo kakovostnih polizdelkov in izdelkov, ki jih potrebujemo za izdelavo naših kakovostnih skoraj nič-energijskih objektov. Glede na dejstvo, da veliko slovenskega lesa konča v tujini, pa lahko rečemo, da v svoje hiše vgrajujemo tudi slovenski les.«
Sogovornica pravi, da imamo v Sloveniji vse pogoje, da bi lahko bili les, leseni polizdelki ali izdelki naša konkurenčna prednost in bi bila kot že nekoč lesnopredelovalna industrija eden izmed paradnih konjev našega gospodarstva. Pa je zaradi nedosledne politike države in neupoštevanja že sprejete strategije lesnopredelovalna industrija praktično zlomljena.
Od strategije bi bilo treba preiti k dejanjem
»Paradoksalno je, da ob količini gozdov in lesa, ki ga Slovenija premore, danes ne moremo priti do dovolj kakovostnih slovenskih lesnih proizvodov, ki bi jih lahko uporabili za naše hiše. Zato je treba lesnopredelovalno industrijo v celoti reorganizirati. Država je sicer sprejela strategijo, s katero so opredelili pomen lesa za Slovenijo, kaj več pa ni bilo narejenega. Že od poseka do izdelave in prodaje končnega izdelka moramo vedeti, kaj se z lesom dogaja, saj bomo samo tako lahko pripravljali in izvajali učinkovite programe ravnanja z lesom. Tukaj bi se zagotovo lahko zgledovali po naših severnih sosedih, ki so natančno definirali celotno lesnopredelovalno verigo in danes izdelujejo polproizvode in končne proizvode iz lesa z visoko dodano vrednostjo,« poudarja sogovornica.
Proizvajalci montažnih hiš kakovostne lesene konstrukcijske elemente uvažajo iz Avstrije in Nemčije.
Ne premoremo visokotehnoloških proizvodnih obratov
Podobne izkušnje imajo tudi v podjetju CBD. Razvili in patentirali so križno lepljene rebraste plošče (XR-Lam), ki pri konstrukcijskih elementih ob primerljivi nosilnosti omogočajo 30-odstotno manjšo porabo materiala kot masivne križno lepljene plošče (X-Lam). Ko so želeli organizirati proizvodnjo plošč HR-Lam v Sloveniji, se je zataknilo. »Težava je v tem, da v Sloveniji trenutno ni lesnopredelovalnega centra, ki bi bil tako tehnološko razvit, da bi bil sposoben z nadgradnjo X-Lam proizvodne linije postaviti XR-Lam proizvodnjo. Glede na to, da so tujci že izkazali velik interes, in glede na to, da imamo v Sloveniji uveljavljeno podjetje Ledinek Engineering, ki velja za eno izmed najboljših proizvajalcev lesenopredelovalnih strojev in X-Lam proizvodnih linij, bomo verjetno v prihodnosti skupaj z njimi vsem zainteresiranim proizvajalcem ponudili novo XR-Lam proizvodno linijo,« razlaga Bruno Dujič, direktor CBD.
