Vlada se je na ponedeljkovem srečanju v razširjeni sestavi odločala o vrsti aktivnosti, s katerimi bo omejila širjenje virusa v državi. Vse kaže, da zdaj res prihaja aplikacija, o kateri je bilo že veliko govora.
O zaključkih posvetovanja so na novinarski konferenci o aktualnem stanju glede bolezni Covid-19 spregovorili predstojnik Centra za nalezljive bolezni NIJZ Mario Fafangel, direktor Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik Aleš Rozman in vladni govorec, veleposlanik Jelko Kacin.
Glavna značilnost epidemiološke slike v državi je po besedah Maria Fafangla, da Slovenija z včerajšnjimi podatki dosega 9,85 primerov na 10.000 prebivalcev 14-dnevne kumulativne incidence, kar je tik pod mejo 10 primerov, na osnovi katerih Slovenija druge države uvršča na zeleni seznam varnih držav.
V zadnjem tednu, od 29. junija do 5. julija, smo v državi imeli 132 primerov okužbe z novim koronavirusom. V 25 primerih je šlo za vnesene okužbe: 8 s Hrvaške, 7 iz Bosne in Hercegovine, 4 iz Srbije, 3 iz Črne Gore, 2 s Kosova in 1 iz Kazahstana. 12 primerov je bilo neposredno povezanih z vnesenimi okužbami, 73 primerov pa je bilo povezanih z lokalnim virov okužbe.
Mario Fafangel je podprl uvedbo aplikacije za varovanje zdravja in življenja ljudi, saj bo v pomoč tudi epidemiologom. NIJZ je kadrovsko že na svojem maksimumu, iščejo dodatne organizacijske možnosti. Aplikacija bi bila, tako govorci, v pomoč tudi prebivalstvu, saj bodo občani lahko ukrep koristili v preventivne namene.
Druga možnost le ponovno ustavljanje javnega življenja?
“Dokler ne bo na voljo učinkovitega zdravila ali/in cepiva zoper covid-19, ima svet in mi z njim samo dve možnosti ukrepanja,” je v soboto zapisal predsednik vlade Janez Janša. Prva možnost je po njegovih besedah “drastično ustavljanje javnega življenja, zapiranje meja, omejevanje stikov, depresija, … druga možnost pa je obvezna uporaba mobilne aplikacije za gibanje v javnosti.”
Ob tem je premier spomnil, da je vlada takšno aplikacijo predlagala že marca 2020, in sicer v sklopu prvega protikorona paketa, “vendar zanjo ni bilo zadostne podpore v Državnem zboru”. Premier Janša je ob tem opozoril, da bo naslednji teden parlament ponovno odločal o njeni uvedbi, saj je vlada je prejšnji teden v DZ poslala predlog interventnega zakona, ki daje podlago za uvedbo mobilne aplikacije za opozarjanje stikov z okuženimi in nadzor karantene.
Pravna podlaga?
“Aplikacija za sledenje stikom bi morala biti prostovoljna, pravne podlage pa izrecno opredeljene,” pa glede aplikacije sporoča Mojca Prelesnik, informacijska pooblaščenka. “Nove pravne podlage, ki bi nalagale obvezno rabo aplikacije morajo spoštovati temeljne standarde varstva pravic posameznikov: morajo biti zakonite in ustavne, časovno omejene, morajo biti nujne in sorazmerne glede na zasledovani cilj, torej omejevanje epidemije Covid 19 in tega ni mogoče doseči z milejšimi sredstvi. Predvsem sorazmernost in nujnost je v primeru obvezne aplikacije izredno težko utemeljiti, saj si veliko posameznikov, ki bi se izkazali za okužene, aplikacije niti ne bi moglo naložiti, ker nimajo novejšega pametnega telefona, na katerem aplikacije zanesljiveje delujejo. To pomeni, da bi bil velik del, tudi najranljivejše populacije, iz tega ukrepa izključen (starejši, vsi ki nimajo najnovejših mobilnih telefonov, otroci, socialno šibkejši) in že dejstvo, da velik del populacije niti nima primernih telefonov za to, postavi presojo nujnosti in sorazmernosti pod velik vprašaj. Posebna skrb bi morala biti posvečena vprašanju obvezne rabe pri posameznikih, ki jim je bila odrejena karantena. Ti namreč niso potrjeno okuženi, o čemer bi aplikacija obveščana ostale uporabnike, pač pa je obvezna raba »na zalogo« in s tem zelo vprašljiva z vidika sorazmernosti in nujnosti,” pojasnjuje.
