Prebivalci prejemajo denar za posnetke slonov, hijen, leopardov in drugih živali, ki se približajo njihovim naseljem.
Namen projekta je spodbuditi sobivanje z divjimi živalmi, ki lokalnim skupnostim pogosto povzročajo precejšnjo škodo.
Program Harmony with Wildlife izvajata naravovarstvena organizacija Wild Impact in turistično podjetje &Beyond v sodelovanju s prebivalci vasi Gogomoga in Tsutsubega. Gre za odročni naselji, v katerih živi po manj kot 500 ljudi, brez elektrike, trgovin in šol.
Sloni uničujejo pridelke in poškodujejo vodne vire
Delta Okavanga je eno najpomembnejših območij za divje živali v Afriki, kjer živijo številni sloni, povodni konji in velike zveri. Za prebivalce okoliških vasi pa njihova prisotnost ni vedno dobrodošla.
Sloni lahko uničijo pridelek na poljih, poškodujejo vodnjake in drugo infrastrukturo, plenilci pa napadajo domače živali. Takšni dogodki so posebej problematični za revne podeželske skupnosti, ki so odvisne od samooskrbnega kmetijstva.
Organizacija Wild Impact zato skupaj z domačini išče načine za zmanjševanje konfliktov. Med ukrepi so spremljanje gibanja živali, pomoč pri zaščiti premoženja in izobraževanje prebivalcev.
Največ denarja prinesejo fotografije slonov
V okolici vasi so namestili avtomatske kamere, ki fotografirajo živali med njihovim gibanjem skozi naselja. Lokacije kamer so izbrali skupaj s prebivalci, pri čemer so upoštevali tudi njihovo zasebnost.
Lokalni naravovarstveni nadzorniki enkrat tedensko pregledajo posnetke, za zabeležene živali pa skupnosti prejmejo plačilo. Višina zneska je odvisna od vrste živali, največ pa prinesejo fotografije slonov.
Denar organizacija vsake tri mesece nakaže na skupni račun, ki ga upravlja lokalni svet. Prebivalci nato skupaj odločijo, za kaj ga bodo porabili.
Po podatkih, objavljenih ta mesec, sta skupnosti letos prejeli že 57.600 bocvanskih pul oziroma približno 3.600 evrov. Kamere so najpogosteje posnele slone in lisaste hijene, zabeležile pa so tudi leoparde in afriške divje mačke.
Plačilo za varovanje narave, ne odškodnina
Program se razlikuje od običajnih odškodnin za škodo, ki jo povzročijo divje živali., kot jih poznamo tudi pri nas.
Prebivalci namreč ne dobijo denarja šele takrat, ko slon uniči pridelek ali plenilec ubije domačo žival, temveč že za prisotnost živali na njihovem območju.
Zamisel se je razvila iz projekta, ki se je začel aprila 2024. Takrat so lokalni nadzorniki prebivalcem pomagali dokumentirati škodo, da so lahko zanjo uveljavljali odškodnine pri pristojnih državnih službah.
Kasneje so kamere začeli uporabljati tudi za spremljanje gibanja divjih živali. Na podlagi zbranih podatkov so razvili sistem finančnih spodbud, s katerim želijo prebivalcem pokazati, da imajo lahko od varovanja narave tudi neposredne koristi.
Program tako preizkuša drugačen pristop k varstvu divjih živali: namesto da bi lokalni prebivalci nosili predvsem stroške njihove prisotnosti, naj bi imeli od sobivanja z njimi tudi oprijemljive koristi.
Preberite tudi:
