Za sivo vrano je značilna dvobarvna, črno–siva, oprava. Njena glava, grlo, prsi, rep in krila so črna.
Trebuh, boki, tilnik, ramena in hrbet pa so umazano sive barve. Siva vrana je dokaj velika ptica, iztegnjena je dolga okoli 47 cm in po velikosti sodi nekje med krokarja in kavko.
Podnevi aktivna vsejedka
Sive vrane so družabni ptiči in se rade družijo v jate, kjer je na razpolago več hrane, so jate večje. A navadno jate niso tako velike kot jate kavk ali poljskih vranov. Siva vrana je podnevi aktivna vsejedka, na njenem jedilniku se redno znajdejo žuželke, mehkužci in ostali nevretenčarji, poleti in jeseni pa tudi plodovi in semena. Všeč ji je tudi bolj hranljiva hrana, kot so ribe, jajca in mladiči drugih ptic. V naseljih rada brska tudi po človeških odpadkih, kjer vedno najde kaj užitnega.
Inteligentna ptica, ki se hitro uči
Sivo vrano lahko neredko vidimo, kako z veje drevesa spušča oreh na cesto in na ta način razbije njegovo trdo lupino. Na Finskem so jih opazovali, kako iz luknje v ledu potegne ribiško vrvico z ujeto ribo.
Siva vrana je vidna vse leto
Siva vrana živi v odprti kulturni krajini s posameznimi drevesi, kjer njive ali polja obdajajo mejice. Zelo dobro se znajde v človekovi bližini, zato jo je pogosto možno opazovati tudi v mestih. V Sloveniji je zelo pogosta vrsta, ki od marca do junija gnezdi na drevesih, a jo lahko videvamo vse leto, saj se v hladnejšem delu leta ne seli v toplejše kraje.
Vir: Notranjski regijski park
Več o pticah pa TULE.
