Kivi izvira iz vzhodne Azije, za komercialno rabo pa so ga pred osemdesetimi leti začeli gojiti na Novi Zelandiji. Iz semen in potaknjencev so uspeli vzgojiti več sort z debelejšimi plodovi in tako je Nova Zelandija postala druga domovina kivija.
Svetovno tržišče so začeli nenavadni plodovi osvajati šele po drugi svetovni vojni, mnogo kasneje pa so začeli kivi gojiti tudi drugod po svetu.
Zlati kivi je slajši in brez dlačic
Najbolj razširjena sorta je hayward, saj se ponaša z velikimi plodovi, ki so dolgo obstojni tudi, ko jih skladiščimo. Zaradi dlačic je malo neroden za uporabo, saj ga moramo olupiti.
Gojijo pa tudi že več sort, ki rodijo podobno velike plodove s priročnejšo gladko lupino, katero lahko po želji tudi zaužijemo. Med slednjimi je ena izmed najbolj priljubljenih sorta zlati kivi (Actinidia chinesis).
Kot pove ime, je meso plodov te sorte obarvano zlatorumeno, okus pa je prijetnejši in manj kisel. Okus spominja tudi na jagode in mango. Lupina je bronaste barve, po obliki pa je plod na eni strani bolj koničast. Zaradi gladke lupine dosega na trgu višjo ceno.
Naslednja uspešnica doline Neretve?
Tudi to sorto so vzgojili na Novi Zelandiji, po njej pa je vedno večje povpraševanje. Glede rastnih zahtev je podobna kot ostale komercialne sorte. Tako je zadnja leta tudi v Evropi vedno več nasadov zlatega kivija. Med drugim jih načrtujejo v dolini Neretve.
