Brez posebnega znanja o prehrani lahko sami opazimo, da ima telo v času vročih sončnih dni drugačne potrebe po hrani. Bolj smo žejni, manj lačni, hitreje se nasitimo, bolj nam odgovarja lahka, hladna oz. manj vroča hrana. ‘Lušta’ se nam solat, kumar, paradižnika, sladoleda in osvežilnih pijač. In tako je tudi prav.
Tradicionalna kitajska medicina pravi, da – ker je samo poletje vroče, torej jang – moramo telo ohladiti – uravnotežiti s pomočjo yin hrane, kamor sodi lahka hrana z večjo vsebnostjo vode.
Sem spadajo:
večina zelenjave: paradižnik, jajčevci, krompir, paprika, kumara, špinača, solata, artičoke, bučke, zelje, zelena, gobe, kalčki …
večina sadja: tropsko sadje, citrusi, češnje, hruške, grozdje, breskve lubenice in melone, olive…
mlečni izdelki: predvsem jogurt, smetana, maslo, mleko in siri,
žita: koruza, rž, ječmen in oves,
večina rib in školjk: sladkovodne ribe, tuna, polenovka, sipa, jegulja …
večina mesa: svinjina, govedina, konjsko, kunčje, piščančje meso, polži, žabe …
stročnice: bob, fižoli, grah in leča,
oreščki: kokos, mandeljni, kikiriki, lešniki, orehi,
pijače: kava, gazirane pijače, sadni sokovi, vino, pivo, voda in večina zeliščnih čajev,
večina sladil: med, sladkor,
in številne začimbe: ingver, paprika, curry, poper, kis, gorčica, lovor, česen, kumina, muškatni orešček.
V vročih dneh se izogibajmo nesezonskemu sadju in zelenjavi kot so jesenska jabolka, kostanj, črna redkev, hren, repa, čebula, zimske buče, med žiti predvsem ajda. Bolj greli kot hladili nas bodo puran, fazan in druga divja perjat, med ribjimi jedmi pa predvsem kaviar. Med pijačami se v vročini izogibajmo žitnim kavam, med začimbami pa žajblju, žafranu, timijanu, rožmarinu, šetraju, cimetu, ginsengu …
- ”Poletna” priprava živil
Tudi priprava živil naj bo ”lahka”. V poletnem času se je dobro izogibati praženju, cvrenju, pečenju, več pa uporabljati soparenje, blanširanje, kratkotrajno kuhanje z dodatkom sezonske poletne zelenjave.
- Mrzle pijače so šok za telo
Ne pozabimo, da so kljub kratkotrajnemu občutku ohladitve zelo mrzle pijače pravi šok za telo, zato se jim čim bolj izogibajmo (seveda je mnogo odvisno od posameznega organizma). Telesu bolj prijazne so voda in zeliščni čaji sobne temperature.
Po tradicionalni kitajski medicini delimo živila glede na letni čas tudi po okusu:
kisla – pomlad
grenka – poletje
pekoča – jesen
slana – zima
sladka – v vseh letnih časih.
Tako lahko torej v poletnih časi izbiramo več živil z grenkim okusom, ki nas osvežujejo in hladijo. Sem spadajo grenivke, radiči, zelene solate – predvsem endivja, artičoke, olive, rdeča pesa.
Sadje in zelenjava – ščitita od znotraj in zunaj
Bogat izbor sadja in zelenjave v poletnem času nam poleg učinkov hlajenja pregretih organizmov v času visokih temperatur in močnih sončnih žarkov nudi tudi pomembno zaščito pred nevarnimi učinki ultravijoličnih žarkov. Številne teorije celo razlagajo, da je vedno več škodljivih posledic sončenja ne samo zaradi pretiravanja, ampak tudi zaradi podhranjenosti naših teles s pomembnimi zaščitimi – bioaktivnimi snovmi (antioksidanti), ki nevtralizirajo škodljive proste radikale nastale zaradi ultravijoličnega sevanja. Živila bogata z bioaktivnimi snovmi so predvsem s pestrimi barvili (rdeče, oranžno, rumeno, zeleno, vijoličasto) obarvano sadje in zelenjava. Omenjena barvila, kot antociani, polifenoli, klorofil, karotenoidi so naravni antioksidanti – lovilci prostih radikalov in predstavljajo pomembno zaščito pred škodljivimi vplivi iz okolja. Prosti radikali lahko povzročajo degenerativne spremembe celic in DNK, slabijo tkiva, funkcionalnost organov ter zavirajo imunski sistem. Bioaktivne snovi, s katerimi pa so bogata le sveža, naravno pridelana živila, pa poleg zaščite telesu omogočajo tudi razstrupljanje – čiščenje.
Sadje in zelenjava pa nas v vročih poletnih dneh oskrbita tudi z vodo v obliki tekočine obogatene s številnimi hranilnimi snovmi. In da ne pozabimo – sadje naj bo raje kar samostojen obrok kot pa sladica, saj sadje po obroku lahko povzroča neprijetne črevesne aktivnosti.
Sladoled – privoščimo si ga po obroku
V poletnih časih seveda ne moremo brez sladoleda. Ponudba sladoledov je velika, velika pa je tudi razlika v kakovosti. Žal ledena hrana in pijača našemu zdravju ne godi ravno najbolje, kljub temu pa lahko z zmernostjo dosežemo marsikaj. Sladoled naj nas občasno ohladi le takrat, ko je res vroče in ni nevarnosti, da bi si podhladili telo. Še najbolje bo, če ga bomo v zmernih količinah zaužili po obroku, ko bodo naši želodčki že polni ostalih živil. Sladoled ob koncu obroka naj bo otrokom motivacija, da pojedo pester in zdrav obrok tako z juho, solato in drugo zelenjavo. Starši pa se moramo zavedati, da lahko prepir in slaba volja zaradi prepovedi „nezdravih“ sladoledov naredi več škode, kot majhen ne ravno najbolj zdrav sladoled po obroku.
Seveda pa bo najbolje, če si sladoled pripravimo kar sami, s pomočjo naravnih sestavin: zamrznjeno sadje, pasterizirana smetana, jogurt, med ali kako drugo tekoče sladilo … In še eno prednost ima doma, brez številnih aditivov pripravljen sladoled – običajno ni tako zelo leden, kot tisti, ki ga kupimo v trgovini ali slaščičarni.
Ali veste, da si lahko na zelo preprost način pripravite sladoled le iz stepene sladke smetane, ki ji vmešamo zamrznjeno sadje, npr. jagodičevje in osladimo s tekočim medom?
Hrana z ”živega” ognja
V poletnem času, ko nas narava s svojimi čari vabi izven zidov, je še posebej privlačna priprava hrane zunaj, na živem ognju. Tovrsten način priprave hrane ni samo privlačen, ampak tudi koristen, saj ogenj hrano očisti tudi energetsko. Kljub temu pa moramo predvsem pri žarih z rešetkami paziti na način peke. Med pečenjem pri visokih temperaturah namreč na zažganih delih pečenega mesa nastajajo kancerogene snovi. Nevarne snovi pa so tudi v dimu, ki nastaja med cejenjem mesnega soka na oglje. Dim se useda na hrano in tako zastruplja živilo. Temu se lahko ognemo tako, da uporabljamo le očiščen žar, da pečemo dobro odcejena in manj mastna živila, ali pa za pečenje uporabljamo alu folijo. Večje kose mesa lahko pred peko rahlo pokuhamo, razrežemo in šele nato popečemo. Zažgane dele mesa brez slabe vesti zavržemo. Še najbolj varna je uporaba indirektnega pečenja, kjer pečemo na kamniti ali kovinski plošči.
V poletnem času je zaradi visokih temperatur v stanovanju in izven zaradi hitrejšega delovanja bakterij mnogo večja nevarnost okužb. Bodimo še toliko bolj previdni in skrbimo za higieno, še posebej rok in kuhinjskih prostorov. Hrano, ki ostane, hitro pospravimo v hladilnik oz. na primerno mesto.
Za žejo – čista voda!
Poleti je najbolj pomemben dejavnik v prehrani pijača oz. – čista voda. Pri visoki temperaturi namreč telo z znojem izloči mnogo tekočine, ki jo je potrebno nadomestiti s kvalitetno tekočino, najbolje vodo. Problem vode oz. pijač, s katerimi danes preganjamo žejo na srečo ni toliko v higienski oz. toksikološki osnovi, ampak v snoveh – dodatkih, ki jih vsebujejo razne pijače. Le-te običajno poleg konzervansov, umetnih barvil, arom in drugih sintetičnih dodatkov vsebujejo ogromno sladkorjev. Številne pijače, med njimi tudi vode z okusom namreč že v količini 5 – 7 dl prekoračijo dnevne potrebe telesa po sladkorju. Vedno večja opozorila s strani strokovnjakov o škodljivih vplivih raznovrstnih modnih pijač in sokov iz koncentratov počasi, a uspešno izpodrivajo le-te iz predšolskih in šolskih kuhinj in jih nadomeščajo s čisto vodo. Za popestritev, pa si lahko zdravo pijačo pripravimo tudi sami. V vodi lahko namakamo različna zelišča, rezine sadja, po želji pa vodi dodamo nekaj kapljic poljubnih citrusov ali naravnega soka.
Z veseljem, zdravjem in čisto vodo, v vroče poletne dni …
Matjaž Kološa, univ.dipl.inž.živilske tehnologije
