Krf je Sloveniji eden izmed najbližjih in najlažje dosegljivih grških otokov. Tja se lahko odpravimo kar s sodobnim trajektom! Ti na žalost ne plujejo iz Kopra, temveč iz Benetk. A malo več vožnje je obenem tudi prednost, saj si lahko spotoma ogledate še slavno mesto na kolih. In to iz prav posebne perspektive: zgornja paluba velike potniške ladje je namreč višja od najvišjih beneških palač, in tako med počasno plovbo po kanalih res lahko uživate v enkratnih razgledih. Potem pa sledi bolj dolgočasna in kar 24 ur dolga plovba čez Jadransko morje, med katero vse do zadnjega dela poti ne boste videli obale.
Razgledni vrtovi
Na pot se je najudobneje odpraviti z avtomobilom, še posebno, če nameravate namesto poležavanja na plaži spoznavati manj obljubljene otoške kotičke. In teh kljub gneči v poletnih mesecih ni malo. Jonski otoki so zaradi obilice dežja najbolj zeleni med grškimi otoki. To velja tudi za Krf, ki je bil priljubljeno letovišče evropske aristokracije že v 19. stoletju. Palača Ahileon, zapuščina habsburške cesarice Elizabete Bavarske (Sisi), ki se je sem umaknila pred težavami na dvoru, je danes ena največjih turističnih atrakcij otoka. Pa čeprav se o njej krešejo mnenja že vse od zgraditve leta 1891. Cesaričinega navdušenja nad antičnimi junaki, še posebno Ahilom, ki se pojavljajo vsepovsod v obliki slik in kipov, pač ne delijo vsi. Zato pa je treba priznati, da so vrtovi ob palači res enkratni. Še posebno zaradi razgledov na velik del otoka s prestolnico na obzorju. Vrtovi se izpred terase v zgornjem delu palače spuščajo kar 150 metrov globoko. A večina obiskovalcev se posveti le najbolj razglednemu delu, na koncu katerega stoji velikanski bronasti kip Ahila, katerega je v vrt postavil drugi lastnik palače, Viljem II. Levi del najvišje vrtne terase obroblja špalir glicinije, desni pa na enak način oblikovano senčno sprehajališče z jasminom. Vsaka stran se v času cvetenja ponaša s svojstveno barvo in vonjem. Nad osrednjim travnatim delom z rozarijem se dvigujejo visoke palme, ki dajejo razglednemu vrtu eksotičen pridih skupaj z nekaterimi kaktejami. Tako kot palačo tudi vrt na vseh koncih zaznamujejo kipi antičnih junakov vseh mogočih oblik in velikosti. Zaradi svoje nenavadnosti so tod posneli tudi nekaj filmskih scen. Ahileon je najbolj znan kot prizorišče igralnice v filmu James Bonda, ‘Samo za tvoje oči’. Palačo z vrtom je vsekakor vredno obiskati, kljub vstopnini, ki je višja kot za ogled večine antičnih arheoloških najdišč v Grčiji. Posestvo ob vhodu spremlja špalir trgovinic z bolj ali manj značilnimi otoškimi izdelki. V bližnjem mestecu Benitses pa velja kakšno urico posvetiti še zanimivemu zasebnemu muzeju školjk. Muzej si je zamislil velik ljubitelj morja in potapljač, Napoleon Sagias, ki školjke zbira že več kot 20 let. V njem so poleg školjk in polžjih hišic razstavljeni tudi ježki, korale in preparirani morski psi ter druge velike ribe.
Ahileon je najbolj znan kot prizorišče igralnice v filmu James Bonda, ‘Samo za tvoje oči’.
Druga domovina kumkvata
Krf me je bolj kot s peščenimi plažami navduševal z zelenjem. Z obširnimi parki v istoimenski prestolnici, s sredozemskim grmičevjem, med katerim je obilo brnistre pa tudi mirte in z borovimi gozdički ter cipresnimi in evkaliptovimi drevoredi. Predvsem pa z obširnimi nasadi mogočnih oljk, ki mečejo prijetno senco na ozke ceste v hriboviti notranjosti otoka. Poleg te tradicionalne kulturne rastline pa na otoku od konca 19. stoletja presenetljivo dobro uspeva tudi kumkvat! Citrusom podobno sadno drevo izvira iz Daljnega vzhoda. V severnih predelih Krfa pa je našlo svojo drugo domovino! Za komercialne namene ga že dobre pol stoletja gojijo samo tu in nikjer drugje v Grčiji. Drobne sadeže sladko-kislega okusa je mogoče uživati kar s tanko lupino vred. Toda le redko so naprodaj presni. Predvsem zato, ker nekaj velikih pridelovalcev večino plodov nameni za izdelovanje marmelade, slaščic in likerjev, nekateri pa jih vlagajo tudi v kis. Za njihove proizvode je tako kot za plodove značilna živo oranžna barva. Na ulicah glavnega mesta se zvrsti kar nekaj prodajaln, v katerih prodajajo predvsem kumkvatove izdelke. Velja poskusiti vsaj kandirane sadeže ali pa vložene v sirupu. Vsekakor so najbolj izviren sladek spominek. Omislite pa si lahko tudi kak atraktiven izdelek iz kozmetične linije.
Iz kumkvata lahko pripravite odlično sladko ali kislo omako. Sadeže razrežemo, odstranimo drobne peške in kuhamo toliko časa, da se zmes zgosti. Če želimo sladko omako, dodamo še mleti cimet, pomarančni sok, med in maslo, za kislo omako pa namesto medu dodamo sol.
V severnih predelih Krfa je našel svojo drugo domovino – kumkvat!
Za vsakogar nekaj
Še bolj kot kumkvat otoško pokrajino zaznamujejo oljke. Med starimi oljčnimi nasadi se vijejo ozke ceste, ki vodijo do majhnih kamnitih vasi in številnih zalivov. V največjih se ob dolgih peščenih plažah vrstijo hoteli in apartmaji. Bolj prijetno je v majhnih zalivih na razčlenjeni severni in zahodni obali. Eden izmed zalivov se imenuje ‘Kanal ljubezni’. Zaliv je zelo ozek in dolg nekaj deset metrov. Pravijo, da bo vsak par, ki ga skupaj preplava po dolgem, zaljubljen za vedno … No, kdor še ni, ali ne želi biti zaljubljen pa se lahko navdušuje nad več metrov visokimi prepadnimi stenami, ki se dvigujejo nad tem in sosednjimi zalivi v okolici letoviškega mesta Sidari. Z njih otroci pa tudi starejši radi skačejo v globoko morje.
Krf je pri nas znan predvsem kot destinacija za mlade, saj je zelo priljubljen med maturanti. Po nočnem življenju je znanih kar nekaj krajev, med najbolj priljubljenimi pa je Ipsos, ki je znan po privlačnih diskotekah. V okolici je več počitniških zaselkov pa tudi do prestolnice ni daleč. Na drugem koncu otoka ob mivkastih plažah pa na zabavo vabi eden najbolj razvpitih turističnih krajev Kavos. Sredi dneva, ko večina po nočnem veseljačenju še spi, je videti kot mesto duhov. Le zaprti ali prazni lokali, nekaj trgovin in stotnija izveskov, ki vabijo na pijačo in nočno zabavo pričajo, da se tu marsikaj dogaja.
Pravijo, da bo vsak par, ki skupaj preplava krfski Kanal ljubezni po dolgem, zaljubljen za vedno …
