Izbruh 15. januarja je prišel iz vulkana, ki je širok skoraj 20 km, s kaldero, ki leži približno 500 metrov pod morsko gladino.
Dan pred tem so tamkajšnji uradniki poročali, da je bil vulkan v neprekinjenem izbruhu, ki je v nebo poslal 3 km širok oblak pare in pepela. Nato je prišlo do velike eksplozije, ki je v ozračje poslala pepel, pline in hlape, kar 55 km visoko.
Ogromna količina vode bo verjetno dvignila temperature
Prejšnji veliki vulkanski izbruhi so vplivali na podnebje, vendar običajno znižajo temperature, ker pošiljajo aerosole v stratosfero, ki sipajo svetlobo. Ti aerosoli delujejo kot nekakšna masivna plast zaščite pred soncem.
Ker pa vodna para zadržuje toploto, bi lahko izbruh Tongane začasno nekoliko dvignil temperature, so povedali raziskovalci.
Običajno traja približno 2-3 leta, da sulfatni aerosoli iz vulkanov padejo iz stratosfere. Toda voda iz izbruha 15. januarja bo lahko ostala v stratosferi od 5 do 10 let. Glede na ta časovni okvir in veliko količino vključene vode je Hunga Tonga-Hunga Ha’apai morda prvi vulkanski izbruh, za katerega so raziskovalci opazili, da bo vplival na segrevanje.
Vir: NPR
