Nekoč so, imenovano tudi kraljico gora, nabirali in izkopavali ter jo prodajali za šopke in za sajenje v vrtove. Predvsem v Karavankah na Golici je zaradi pretiranega nabiranja in izkopavanja že izginila. Nabrane primerke kraljice gora so z vlakom vozili celo do Beograda. Zaradi pretiranega nabiranja za šopke so kraljico gora, zaščitili že leta 1922.
Do zdaj se je ohranila le na Črni prsti in na Poreznu. Vendar pa se tudi na Poreznu in Črni prsti njena številčnost manjša. Razlog je predvsem zaraščanje površin. Tradicionalnega gospodarjenja s prostorom, kot je košnja strmih senožeti na Poreznu, žal ni več že od osemdesetih let.
Lani na Poreznu do 1500 primerkov
»V projektu LIFESseedforce skupaj s 15 partnerji iz Italije, Malte in Francije, raziskujemo tudi kraljico gora kot eno izmed pomembnih Natura 2000 vrst. Lansko leto smo bili že dogovorjeni s planinskim društvom Cerkno in prostovoljci, da bi ob koncu sezone dolino na Poreznu pokosili, s čimer bi dolino vsaj v spodnjem delu očistili in bi se lahko tam kraljica gora ponovno množila,« sta na spletni strani Botaničnega vrta v Ljubljani zapisala Dr. Jože Bavcon in Dr. Blanka Ravnjak.
Prejšnje leto so v omenjeni strmini našteli do 1500 primerkov, kar je še vedno zadovoljivo. Kljub temu so želeli vsaj v spodnjem delu dolino očistili in s tem populacijo ponovno povečali.
A za to je poskrbel požar
Potem pa je 5. septembra 2024 v vrh Porezna udarila strela in zanetila požar. Zaradi nevarnosti padanja kamenja so predvideno košnjo preložili na drugo leto. So pa v spodnjem delu doline novembra vseeno naselili nekaj mladih rastlin.
Omenjeni požar je zajel tisti del vrha, kjer so po prejšnjih ogledih na težko dostopnih strminah opazili le malo primerkov kraljice gora. Po požaru pa se je sedaj tam razvila prava monokultura kraljice gora. »Po hitri oceni je tam vsaj okrog 1000 primerkov, kar pomeni, da se je prvotna populacija skoraj podvojila. Prej so bile tam rastline že v zelo slabem in zaraščajočemu stanju sedaj pa so vitalne in s strmine zelo lepo vidne,« sta še zapisala.
Po oceni Dr. Jožeta Bavcona in Dr. Blanke Ravnjak, je populacija vsaj za nadaljnjih 10 let rešena. »Glede na to, da je obnovljena populacija tik pod vrhom, bodo vetrovi, ki običajno pihajo iz doline, semena raznašali preko vrha v različne smeri. Morda tudi tja, kjer je do sedaj še ni bilo,« sta optimistična. Dodajata, da je projekt tako s pomočjo narave dobil najhitrejši zagon in okrepil populacijo za 100 odstotkov, kar je več kot so v projektu predvideli.
V primeru kraljice gora na Poreznu, bi lahko rekli, da je bil dejansko požar najboljši čistilec narave in tisti, ki občasno skrbi za ohranjanje biodiverzitete.
Vir: Botanični vrt Univerze v Ljubljani
Preberite tudi:
Kaj lahko storimo za trajnostno prihodnost gora?
