Zadnja raziskava, opravljena na več kot sto vrstah sesalcev in ptic, je pokazala, da vretenčarji z večjimi možgani zehajo dlje. To je ugotovila mednarodna skupina znanstvenikov, pod vodstvom biologa Jorga Massena z univerze Utrecht in Andrewa Gallupa z Državne univerze v New Yorku.
Človek zazeha približno 5 do 10-krat na dan, a to posebno vedenje je značilno tudi za druge vretenčarje. V preteklih manjših raziskavah na sesalcih, ki sta jih izvedla Gallup in Massen, so že nakazovale, da živali z večjimi možgani zehajo dlje. »V tej novi raziskavi smo želeli videti, kako univerzalna je ta teorija in še posebej, ali velja tudi za ptice,« pravi Massen. Tako se je ekipa lotila projekta in zbrala več kot 1250 zehanj 55 vrst sesalcev in 46 vrst ptic.
Zehanje hladi možgane
»S sočasnim vdihavanjem hladnega zraka in raztezanjem mišic, ki obkrožajo ustno votlino, zehanje poveča pretok hladnejše krvi v možgane in ima zato termoregulacijsko funkcijo,” pravi Gallup. Številne študije podpirajo to idejo. Pokazali so na primer, da temperatura možganov po zehanju hitro pade in da temperatura okolice določa, kako pogosto se zehanje zgodi. Poleg tega so ugotovili, da ljudje redko zehajo, ko se na glavi ali vratu hladijo s hladnimi obkladki.
Raziskavo opravili v živalskih vrtovih
»S kamero smo šli v več živalskih vrtov in pri ograjenih prostorih za živali čakali, da živali začnejo zehati,” pravi Massen. Poleg tega so raziskovalci preučevali tudi video posnetke zehajočih živali na platformah, kot sta YouTube in Facebook.
Sesalci zehajo dlje kot ptice
Sesalci s podobno možgansko in telesno maso zehajo bistveno dlje kot ptice, znanstveniki to razlagajo tako, da je temperaturna razlika pri pticah glede na okoliški zrak manjša, zato že s kratkotrajnim zehanjem dosežejo potreben hladilni učinek možganov. Človek zeha dobrih 7 sekund, orjaški panda 4,28 sekunde, prerijski pes zeha le 1,93 sekunde, novozelandska vrsta papige kea pa 2,13 sekunde.
Znanstveniki so si enotni, da je čas, da zehanje nehamo obravnavati kot nesramno in ga začnemo bolj ceniti, saj zehajoči posameznik skuša ohranjati pozornost.
Vir: Univerza Utrecht
