In najbolj optimalen način ogrevanja je …

13 julija, 2020
Vesna Bizjak

Izbira energenta, načina ogrevanja pa tudi hlajenja in prezračevanja je ena pomembnejših in tudi kompleksnejših odločitev gradnje.

 

Misliti moramo na marsikaj – od izolativnosti objekta do želja vseh članov gospodinjstva, od vpliva na okolje do dostopnosti energenta … In seveda, na ceno, v katero je zajeta začetna naložba pa tudi stroški porabe in vzdrževanja.

Ko vse to vzamemo v obzir, katera je tista izbira, ki je najbolj optimalna? Kot poudarja Bojan Žnidaršič, energetski svetovalec in direktor okoljske nevladne organizacije Vitra Cerknica, enoznačnega odgovora na to – kompleksno – vprašanje ni. Optimalnost je odvisna od toliko dejavnikov, da je ni mogoče opredeliti na splošno.

 

Kako izbiramo Slovenci?

»Pri svetovanju izhajam iz ovoja stavb, ki določa potrebno nadomestitev toplotnih izgub. Če imamo pasivno hišo, je toplotnih izgub denimo malo. To je osnova,« pove uvodoma. Vsem, ki se odločijo, da bodo gradili hišo, svetuje, naj naredijo projektno nalogo, torej se usedejo in začnejo že v fazi razmišljanja o novi hiši razmišljati tudi že o načinu ogrevanja. Potem pa je prvi korak, da stopijo do svetovalca. »Pri meni gremo v treh urah skozi vsa vprašanja. Odločiti se je treba glede ogromno točk – koliko etaž ima hiša, kakšna je plošča, kakšna so okna, izolacija, streha, ali ima podstreho. Na podlagi tega ugotovimo, koliko bo imela hiša toplotnih izgub, okvirno se izračunajo potrebe za ogrevanje, nato pa lahko začnemo – pogledamo, kakšne možnosti so na voljo,« Žnidaršič opiše postopek še pred začetkom izbiranja.

Na vprašanje, ali investitorji po navadi že pred obiskom svetovalca vedo, kaj želijo, odgovarja, da so pristopi zelo različni: »Nekdo npr. ima les, želi krušno peč, centralnega ogrevanje ne, kot dodaten vir toplote bi imel IR panele, za sanitarno vodo pa toplotno črpalko. Tak me le vpraša, ali je to v redu. Nekdo drug le reče, da imajo les – in potem iščemo to možnost. Tretji pa pravijo, da nimajo časa in bi izbrali toplotno črpalko.«

 

Trendi: Kurilnega olja vse manj, les – kjer je na voljo, več IR panelov in sončnih elektrarn, vodilne so toplotne črpalke

Vir energije odloča o tem, kakšen bo ogrevalni sistem v določeni stavbi, pomemben pa je tudi življenjski slog investitorja. 

Kot splošen trend energetski svetovalec navaja, da se ljudje ne odločajo več za kotle na kurilno olje, veliko je želja po talnem gretju, nedvoumne zmagovalke zadnjega petletnega obdobja pa so toplotne črpalke. Tem napoveduje tudi svetlo prihodnost, saj imajo po njegovih besedah izjemno veliko prednosti: »Kilovatna ura ogrevanja s toplotno črpalko je med najcenejšimi in znaša od 2,5 do 3 cente, hkrati je tak način ogrevanja izjemno udoben in povsem avtomatiziran.«

Na podeželju še vedno prednjači les oz. drva, saj imajo ljudje v lastništvu gozdove. Ob tem Žnidaršič dodaja, da tudi ti zamenjujejo kurilne naprave in stare kombinirane kotle nadomeščajo z novimi na pirolizo.

Trend, ki se je začel že pred desetletjem in se nadaljuje, je opuščanje uporabe kurilnega olja.

Stroški ogrevanja

Ko se odločamo za ogrevalno napravo, moramo upoštevati tri vrste stroškov:

  1. cena naložbe, ki je enkratni strošek,
  2. cena obratovanja, torej cena kilovatne ure energenta,
  3. cena vzdrževanja.

 

Vse bolj pa so priljubljeni IR paneli, ki so po nasvetu sogovornika zelo primerni za ogrevanje v pasivnih hišah. »Imajo namreč enako funkcionalnost kot talno gretje in to prednost, da jih ni treba vgraditi v tlake. Hkrati so izjemno odzivni in zato primerni za pasivno gradnjo – takoj, ko pozimi skozi okna posije sonce, se izklopijo in ogrevanje prevzame sonce. Enako deluje tudi klimatska naprava. Do tega ne more priti pri klasičnem toplovodnem talnem gretju, kar je tudi bistvena slabost talnega gretja v pasivnih hišah,« pojasni.

Veča se tudi delež ogrevanja s sončnimi elektrarnami. Kot pojasni sogovornik, si lahko vsak, ki ima na strehi montirano sončno elektrarno, privošči malo potrate električne energije in se nanjo ogreva, saj ima po 12 letih, ko se naložbe povrne, na voljo brezplačen vir energije.

 

Toplotne črpalke – zakaj imajo vse več novih uporabnikov?

Toplotne črpalke, ki so v zadnjih letih pridobile večino novih uporabnikov, so eden od učinkovitih sistemov ogrevanja, pri katerem ima uporabnik vedno na voljo ustrezno toploto in toplo sanitarno vodo, se mu pa ni treba ukvarjati s tem.

Ob tem Žnidaršič izpostavlja, da zelo malo ljudi ve, da poznamo pet tipov toplotnih črpalk:  »Najbolj poznane in priljubljene so toplotne črpalke zrak/voda, ki potrebujejo zunanjo enoto. Drugi tip je zemlja/voda, katerih sestavni del je zemeljski kolektor, cevi pa so napeljane pod zemljo. To toplotno črpalko priporočam, če gre za novogradnjo, ki ima že razkopano parcelo, ne pa v primeru že urejene okolice. Tretji tip toplotne črpalke zahteva približno 150 metrov globoko geovrtino, ki je nevidna zunanja enota. Najbolj energetsko učinkovita je toplotna črpalka voda/voda, peti tip pa je klimatska naprava, torej toplotna črpalka, ki nas poleti hladi, pozimi pa toplozračno greje. Te so cenovno najbolj dostopne, stanejo od 500 do 1.000 evrov, medtem ko so ostale bistveno dražje,« razloži svetovalec.


Vse več pametnih sistemov

»Izbira naj bo prilagojena tudi temu, kako družina živi, ali ima čas in interes ukvarjati se z ogrevanjem in pripravo energenta,« svetuje sogovornik. Verjetno je tudi to razlog, da se vse več ljudi odloča za čim bolj avtomatiziran sistem.

Sistemi ogrevanja in prezračevanja postajajo vse bolj pametni, tako da lahko zgolj z nekaj kliki poskrbimo za lastno ugodje in udobje. »Avtomatizacija in pametne naprave skrbijo za ugodje stanovalcev po vnaprej postavljenih merilih – pri ogrevanju govorimo predvsem o temperaturi, pri prezračevanju pa o vlagi,« pravi Žnidaršič.

 

Ločimo toplovodno in toplozračno ogrevanje

»Poznamo toplovodno z radiatorji ali talnim, stenskim in stropnim ogrevanjem. Toplozračno je začelo svoj vzpon z gradnjo pasivnih hiš, kjer je poraba energije za ogrevanje prostorov le 10 % v primerjavi s klasično hišo,« razloži svetovalec in pojasni, da je toplozračno idelano prav za pasivne hiše, saj se lahko hipno odzove na vse brezplačne dobitke sonca, kar je tudi bistvo pasivne hiše.

https://www.planet-infrapanel.si/


Kaj pa prezračevanje?

Najbolj enostavna metoda prezračevanja je seveda skozi okna – s pomočjo  prepiha. Za to ne potrebujemo nobene posebne naložbe, morda le v komarnike. Vendar pa pri tem izgubljamo toploto.

Druga možnost je t. i. prisilno prezračevanje, rekuperacija, centralni sistem, ki skrbi, da je vlažnost v prostoru vedno enaka. To zahteva finančni vložek – za površino okoli 120 kvadratnih metrov je po besedah Žnidaršiča treba odšteti 5 do 6 tisoč evrov – je pa izredno udobno. Prezračevalni sistem lahko nastavimo tako, da je vlaga v prostoru vedno na optimalni ravni – med 40 in 60 odstotki.

Tretja možnost je lokalen prezračevalni sistem, ki pa je, opozarja sogovornik, primeren zgolj kot posamezna rešitev. »Za celovito rešitev je nujen centralni prezračevalni sistem. Ta pripelje zunanji zrak najprej v manj obremenjene prostore, na primer v spalnice, kabinet …, ven pa ga pelje skozi bolj obremenjene prostore, kot so na primer kuhinja, kopalnica, stranišče. Pot je vedno ista, zato se tudi vonjave ne morejo zamenjati,« pojasni. Doda, da standarda pasivne hiše ne moremo doseči brez prezračevalnega sistema z rekuperacijo.

Pri hlajenju Bojan Žnidaršič opozarja:

  • notranja temperatura naj ne bo več kot 5 stopinj Celzija nižja od zunanje. Kar je več, slabo vpliva na zdravje in počutje, povečuje se možnost kondenzcije. To velja predvsem za talno ohlajanje. Idealno je, da nam hlajenje izvaja avtomatika v odnosu na zunanjo temperaturo.
  • Optimalno je, če se prostor ohlaja od zgoraj, v tem primeru hlad pada proti tlom, s tem se približamo idealnemu toplotnemu gradientu, kar pomeni hladna glava, tople noge.
  • Naložba v ohlajevani sistem ni nujna, saj lahko vedno ohlajamo ‘na roke’ kar pomeni nočno ohlajanje s prepihom pri odprtih oknih (obvezno s komarniki). V tem primeru čez noč (na podeželju to gre, v pregretih mestih težje) akumuliramo hlad v tleh, stenah in stropu. Čez dan imamo potem vsa okna zaprta, nujno pa je, da so na oknih senčila.


Na izbiro prezračevanja vpliva izbira ogrevanja

Na izbiro prezračevalnega sistema po besedah sogovornika vpliva tudi to, kakšen je naš ogrevalni sistem, oziroma koliko nas stane kilovatna ura energenta, s katerim se ogrevamo. »Pri polenih ima na primer prezračevanje z rekuperacijo manjši vpliv na stroške, pri dražjih energentih, na primer pri uporabi utekočinjenega naftnega plina, pa je takšen način prezračevanja praktično nujen,« razloži medsebojni vpliv.

 

Za hlajenje lahko uporabljamo isto napravo kot za ogrevanje

»Hlajenje je obraten proces od ogrevanja, kar pomeni, da se lahko uporabi ista napeljava za ogrevanje in hlajenje. To velja za ogrevala in razvod, pri ogrevalni napravi pa le za toplotno črpalko, ki ima možnost preklopa. Najbolj nazorno to vidimo pri klimatski napravi, ki je – tehnično gledano – toplotna črpalka,« pojasni enegetski svetovalec.

Če se centralno ogrevamo s toplotno črpalko, potem imamo, kot svetuje, tudi hlajenje centralno. »Pri novogradnji ali celoviti energetski prenovi starejše stavbe je to vsekakor smiselno imeti centralno. V ostalih primerih pa je bolj smiselno lokalno v prostorih, kjer se največ zadržujemo, to je dnevna soba in kuhinja,« doda.

https://www.e3.si/
(Visited 181 times, 12 visits today)