Fasada – v službi bivalnega ugodja in estetike

13 julija, 2020
Samo Kranjec

Osnovna funkcija fasade je zaščita objekta pred zunanjimi vplivi in vlago, obenem pa pomembno vpliva na njegov videz. Pri fasadi ne kaže varčevati, saj nam ustrezna debelina in kakovostna izvedba fasade omogoča visoko bivalno ugodje in prinaša precejšnje energetske prihranke.

Toplotna izolacija fasade je sestavni del oboda stavbe, saj skupaj z zidom tvori neločljivo celoto. Izolacija objekta mora biti dovolj debela, da nas pozimi ščiti pred mrazom in poleti pred toploto. Po mnenju strokovnjakov mora njena debelina znašati približno 20 centimetrov. Investitorji praviloma želijo s pomočjo fasade doseči optimalno izoliran obod stavbe, ki omogoča zaščito objekta pred zunanjimi vplivi in vlago. Fasada ima tudi pomemben estetski pomen. Dandanes pri njih prevladuje uporaba različnih umetnih materialov in stekla, pa tudi organskih materialov, na primer lesa in ovčje volne.

V svetu gre razvoj fasad in fasadnih sistemov predvsem v smer zmanjševanja toplotne prevodnosti izolativnih materialov in funkcionalnih zaključnih slojev (npr. samočistilni zaključni sloji, odpornost na udarce …). Pri večjih oz. visokih objektih pa je možno zaslediti tudi trend vgradnje panelnih fasadnih elementov.

 

Izvedba brez toplotnih mostov

Fasada mora biti energetsko učinkovita, izvedena brez toplotnih mostov. Z njeno pomočjo povečamo bivalno ugodje v stavbi, zmanjšamo možnost nastanka plesni, ustvarimo bolj zdrave pogoje bivanja in znižamo stroške za ogrevanje stavbe. Ob tem poznavalci opozarjajo, da morajo biti toplotno izolirani tudi temelji v zasutem delu, poskrbeti pa je treba tudi za dober stik med strešno in fasadno izolacijo. Obenem morajo biti okna vzidana na zunanji rob zidu, kar omogoča, da naredimo špaleto iz toplotne izolacije.

Okna morajo imeti senčila na zunanji strani, bolj kot kamnite zunanje police, ki so tako imenovana hladilna rebra, pa so primerne plastične ali kovinske. Ob tem strokovnjaki izpostavljajo, da morajo biti glave sider, s katerimi pritrjujejo izolacijo, prekrite s toplotno izolacijo in ne le zamazane z lepilom. Balkoni morajo biti izolirani, noben zunanji element pa se ne sme dotikati hiše, ampak mora biti vmes vedno toplotna izolacija.

 

Ustrezni materiali in kakovostna konstrukcija

Pomembna je tudi izbira materialov. Nekateri materiali niso primerni za vgradnjo v tlake, ker niso dovolj nosilni in elastični. Celulozni kosmiči, denimo, pa so zelo primerni za toplotno izolacijo starejših stavb, kjer je veliko težje dostopnih kotov, različnih robov, ki bi jih lahko zapolnili s klasično izolacijo.

Ob povedanem velja upoštevati, da bo energetska učinkovitost fasade odvisna od kakovosti celotne konstrukcije stavbe. Pri tem so pomembni tudi različni zaščitni sloji, denimo korektna zaščita pred vlago in vetrom, ali pa posebni pomožni materiali, s katerimi dosegamo zrakotesnost, (ne)prepustnost za vodno paro ali neprepustnost za vodo celotnega sistema, v katerega je določen material vgrajen.

 

Dobre in slabe strani fotovoltaičnih panelov

V tujini se v fasade vedno bolj pogosto vgrajujejo fotovoltaični sistemi za pridobivanje električne energije in toplote. Takšna izvedba je zahtevna, tudi zaradi požarne varnosti. Po mnenju poznavalcev za zdaj izkoristki takšnih sistemov ne opravičujejo vrednosti naložbe.

Pri postavljanju fotovoltaičnih panelov je idealen naklon 32 stopinj. Pri vertikalni postavitvi je učinkovitost fotovoltaike manjša, vendar jo lahko izravnamo z večjo površino. Ob tem dobimo zelo dobro prezračevano fasado, ki omogoča odličen prehod vlage iz notranjosti, poleg tega se zmanjša strošek za zaključni sloj. Največja pomanjkljivost takšne fasade pa je njena višja cena. Potencialna slabost bi lahko bila tudi osenčenost stavbe, če bi denimo druge stavbe ali večja drevesa metale sence na fasado in tako onemogočale popoln izkoristek fotovoltaičnih panelov. Sončne elektrarne na stenah objektov bodo doživele razcvet, ko bodo cenejše.

S pomočjo fasade povečamo bivalno ugodje v stavbi, zmanjšamo možnost nastanka plesni, ustvarimo bolj zdrave pogoje bivanja in zmanjšamo stroške za ogrevanje stavbe.

Če se za fotovoltaične panele odločimo, jih namestimo pet ali deset centimetrov stran od sten. Njihova namestitev zagotovi, da so stene stavbe vedno v senci in se poleti ne pregrevajo. Takšne stavbe so veliko hladnejše, zmanjša se tudi vpliv zimskega mraza in dežja ter drugih zunanjih dejavnikov.

Pri debelini se ne splača varčevati

Cena fasade je odvisna od debeline in materiala. Ob tem velja dodati, da je razlika med 15 in 20 centimetrov debelo izolacijo zgolj 10 odstotkov. Vsak nadaljnji centimeter fasado podraži za dva odstotka. Optimalna debelina izolacije je odvisna od tega, s katerim energentom ogrevamo stavbo. Dražje, kot se ogrevamo, bolj se nam splača vgraditi večje debeline. V primeru kurilnega olja bi bila tako optimalna debelina 25 centimetrov.

Obstajajo tudi tako imenovane prezračevane fasade. So nekoliko dražje, a tehnično zelo dobre. Pri takšni fasadi si plasti od znotraj navzven sledijo v naslednjem vrstnem redu: zid, toplotna izolacija, protivetrna zapora brez zaključnega sloja, sledi približno pet centimetrov zračnega prostora. Na to pa lahko investitor postavi tudi sončno elektrarno. Pri tem se mu bo naložba hitreje izplačala, saj ne potrebujemo zaključnega sloja fasade, čeprav je naložba še vedno precej draga. Je pa takšna fasada bolj občutljiva na vandalizem in tudi kulturološko težje sprejemljiva.

 

Strah pred zelenimi fasadami ni upravičen

Poznavalci opažajo, da v Sloveniji nismo naklonjeni zelenim oziroma ozelenjenim fasadam, čeprav imamo zanje izpolnjene vse pogoje. Takšne fasade naj bi bile za naše kraje primerne iz več razlogov: iz ekološkega, saj na ta način vračamo življenje v urbana naselja, okoljskega, ker rastline prispevajo k čistejšemu zraku ali uravnavanju vlage ter tudi zaradi bivanjskega in temperaturnega učinka.

 

Številka:

20 cm

mora po mnenju strokovnjakov znašati debelina fasade.

(Visited 256 times, 5 visits today)