Za poplavno varnost ne skrbimo dovolj

20 aprila, 2021
Samo Kranjec

Slovenija je izpostavljena precejšnji nevarnosti poplav, zato bi morali za poplavno varnost skrbeti bistveno bolje.

Klimatološki modeli za Slovenijo kažejo, da nam bodo vremenske spremembe v prihodnosti prinašale povečano količino padavin močnejše intenzivnosti, kar povečuje poplavno nevarnost. Strokovnjaki pravijo, da izkušnje v dosedanjih poplavah kažejo, da je poplavno ogroženost mogoče najti skoraj po celotnem območju države.

 

Vodotoke bi morali čistiti sproti

Kljub sorazmerno visoki poplavni ogroženosti pa v Sloveniji za protipoplavno zaščito skrbimo sorazmerno slabo. Vodotokov ne čistimo redno in ne saniramo vseh poškodb, ki so v poplavah nastale. Vzdrževanje vodne infrastrukture pa je bilo zelo zanemarjeno že v preteklih desetletjih.

Po ocenah stroke bi za minimalno vzdrževanje potrebovali 25 milijonov evrov na leto. Za izboljšave, s katerimi bi pred poplavami zaščitili velika mesta in vzpostavili minimalno poplavno varnost, pa bi po ocenah države potrebovali od 500 do 600 milijonov evrov, če upoštevamo potrebo po zagotovitvi varnosti pred stoletno povratno dobo vsaj na ključnih območjih. Pri tem pa velja upoštevati, da se zaradi podnebnih sprememb stoletna povratna doba za poplave skrajšuje mogoče že na petdesetletno.

Na osnovi predloga Odloka o programu porabe sredstev sklada za podnebne spremembe za letos in prihodnji dve leti Ministrstva za okolje in prostor, kjer bo na voljo 355 milijonov evrov, bo največ denarja namenjenega za preprečevanje naravnih nesreč, predvsem poplav.

 

LIDAR omogoča dober vpogled v razmere na terenu

Pri spremljanju poplavne ogroženosti je v veliko pomoč lasersko skeniranje terena s pomočjo tehnologije LIDAR. Z njo je zajeto celotno območje Slovenije in daje izredno natančen pregled terena. Na tej osnovi je mogoče izdelati in uporabiti matematične modele vodnega toka, ki zelo zvesto ponazarjajo odnos med nagnjenostjo terena, pretokom vode in njeno hitrostjo ter omogočajo simulacije njene globine v različnih razmerah. Z matematičnimi modeli je mogoče predvideti poplave, ki jih na določenih območjih ni bilo še nikoli, bi pa lahko nastopile, tudi zaradi podnebnih sprememb. Mogoče je tudi napovedati, do kod bi ob poplavah na določenem območju segla voda.

Takšne simulacije se izvajajo pri oblikovanju občinskih prostorskih načrtov, kjer se tudi sestavljajo karte poplavne nevarnosti in razredov poplavne nevarnosti, pa tudi ob načrtovanju ukrepov za zmanjšanje obstoječe poplavne ogroženosti.

 

Karta poplavne ogroženosti Slovenije

Vir: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MOP/Dokumenti/Voda/NZPO/80e5e47cd5/1_Karta_posodobljenih_86_OPVP.pdf

 

Gradimo stran od vode

Osnovno načelo protipoplavne gradnje je: ne približujmo se vodotokom oziroma območjem poplav. Odmakniti se je treba na višje lege – tako imenovane ježe. Poskrbeti moramo tudi za omilitvene ukrepe razvoja nadomestnega volumna. Za nasuto količino materiala je treba ohraniti poplavno-razlivni volumen ali poenostavljeno – izkopati jamo z enakim volumnom, kamor se bo voda lahko razlivala, da se ne poslabšajo poplavne razmere za druge. Če pa se odločimo za gradnjo na poplavno ogroženem območju, se odrecimo kleti.

O poplavni ogroženosti na določenem območju se lahko poučimo s pomočjo spletnih portalov Atlas okolja, eVode ter občinskih prostorskih portalov, kjer obstajajo precej dobre karte poplavne nevarnosti.

(Visited 78 times, 2 visits today)