Številni infrastrukturni projekti bodo pomagali gradbincem nazaj na noge

20 aprila, 2021
Nina Šprohar

Načrti države na področju gradnje in posodabljanja prometne infrastrukture so ambiciozni, za največje projekte pa bi morali spremeniti sistem javnega naročanja, saj poleg administrativnih ovir kot najpomembnejše merilo določa najnižjo ceno.

Glede na vladne napovedi o zagonu nekaterih velikih infrastrukturnih projektov v okviru izgradnje prometne in energetske infrastrukture ter stanovanjske gradnje v Zbornici gradbeništva in industrije gradbenega materiala (ZGIGM) pričakujejo, da trend gradbenih aktivnosti ne bo upadel. Bo pa po besedah direktorja mag. Gregorja Ficka treba odpraviti administrativne ovire pri upravnih postopkih pridobivanja soglasij in dovoljenj ter še izboljšati sistem javnega naročanja tako, da ne bomo več spremljali nekajletnih sag, kot smo jih v primeru oddaje del za gradnjo druge cevi predora Karavanke. »Zelo pomembno pa je, da imajo največji državni investitorji pa tudi občine, ta trenutek pripravljenih dovolj projektov na različnih področjih, ki jih lahko razpišejo in oddajo v gradnjo ter s tem omogočijo slovenski gradbeni operativi njeno nadaljnje delovanje,« poudari.

Na številne težave, ki se pojavljajo v povezavi z javnimi razpisi, opozarja tudi Janko Rozman, sekretar Sekcije gradbincev na Obrtni zbornici Slovenije (OZS), ki meni, da so spremembe na področju javnega naročanja nujne. »Še vedno je namreč premočno uveljavljena najnižja cena, premalo pa je upoštevana raven kakovosti in drugih meril strokovnosti izvajalca pri ocenjevanju ponudbene cene,« pojasnjuje. Upa, da se bodo kmalu začeli izvajati nekateri večji javni projekti in da bodo ta dela pridobili domači izvajalci.

 

Nekaterim sicer v tujino uspe prodreti, a veliki večini ne

»Za razliko od slovenskega gradbenega trga so tuji gradbeni trgi tako na področju Evropske unije, še bolj pa izven nje, za tuje ponudnike zelo zaprti, saj favorizirajo svoje domače gradbene izvajalce,« pravi Ficko. Janko Rozman dodaja, da so prejšnje leto sicer slovenska gradbena podjetja izvedla nekaj projektov tudi v tujini, predvsem na trgih nekdanje Jugoslavije, pa tudi na Švedskem in v Združenih arabskih emiratih, a je težko govoriti o kakšnem opaznem prodiranju slovenskega gradbeništva v tujino.

Na tuje gradbene trge je zaradi njihove zaprtosti zelo težko prodreti.

 

Novosti na avtocestah: elektronske vinjete in avtocestna policija

Družbo Dars tudi v letu 2021 čakajo številni projekti. Kot zatrjujejo, bodo vse napore usmerili v uspešno nadaljevanje gradnje druge cevi karavanškega predora in tretje razvojne osi, nadaljevali pa bodo tudi s pripravami na uvedbo tretjega voznega pasu od Domžal in Vrhnike proti Ljubljani, z gradbenimi projekti na Obali in postopki za širitev odseka Koseze–Kozarje na zahodni ljubljanski obvoznici v šestpasovnico ter povečanjem nadzora na avtocestnem omrežju s pomočjo ustanovitve avtocestne policije.

Pripravljajo se tudi na uvedbo elektronske vinjete, ki je predvidena s 1. decembrom 2021, kar pomeni, da se bomo od vinjet v fizični obliki dokončno poslovili 31. januarja 2022. Od takrat naprej bodo v novem sistemu vinjete le še v elektronski obliki, poleg dosedanjih prodajnih mest pa jih bo mogoče kupiti tudi z mobilno aplikacijo in po spletu. »Sistem bo vzpostavil slovaški SkyToll,« je nedavno potrdil Darsov nadzorni svet. Bistvenih sprememb elektronska vinjeta sicer ne bo prinesla, razen tega, da bo letna vinjeta veljala eno leto od nakupa v nasprotju s sedanjim sistemom, kjer velja do 31. januarja v naslednjem letu ne glede na to, kdaj je bila dejansko kupljena. Kategorije vinjet ostajajo enake: letna, mesečna (oziroma polletna za enosledna motorna vozila) in tedenska. Ob odjavi vozila iz prometa bo možno pridobiti povračilo neizkoriščene vrednosti letne vinjete.

Lansko leto, ki ga je zaznamovala epidemija koronavirusa in posledično zmanjšanje prometnih tokov na avtocestah in hitrih cestah, so v Darsu izkoristili za izvedbo številnih vzdrževalnih del na cestni infrastrukturi. Kot so sporočili, so v prvem valu epidemije med marcem in majem povečali obseg vzdrževalnih del za trikrat (v primerjavi z enakim obdobjem lani), vzdrževalna dela pa so se nadaljevala tudi poleti in jeseni 2020. Zakrpali in sanirali so več kot 45 tisoč kvadratnih metrov asfaltnih površin in izvedli naložbena vzdrževalna dela na voziščnih konstrukcijah v obsegu 350 tisoč kvadratnih metrov.

 

Drugi tir z novimi zapleti, a kljub vsemu nadaljujejo z deli

Kljub štirim novim pritožbam na postopek izbire izvajalcev gradnje novega tira za odsek 2 Črni Kal–Koper si vodstvo 2TDK želi izvajalce prvega odseka izbrati aprila letos. Kot so nedavno sporočili, se zadnja dela pri gradnji dostopnih cest do prihodnjih gradbišč železnice med Divačo in Koprom zaključujejo, zelo aktivno potekajo tudi dela na zadnji nedokončani cesti pri Črnem Kalu. Izvajalca del na dostopnih cestah sta družbi Kolektor CGP in Euro – Asfalt; v manj kot dveh letih bo zgrajenih dobrih 20 kilometrov dostopnih cest.

Gradbena dela na progi med prvim in drugim predorom čez dolino Glinščice pa so se začela že septembra lani. Kot pojasnjujejo na 2TDK, je v območju severnega portala drugega predora (T2) že zgrajen oporni zid dolžine 16 metrov in višine 20 metrov, v zaključni fazi je tudi gradnja opornega zidu v osrednjem območju objekta, ki je dolg 61 metrov in visok 16 metrov. Dodajajo, da je časovnica izgradnje v okviru terminskega načrta.

 

 

Država bo letos v cestno infrastrukturo vložila slabih 300 milijonov evrov

Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI) kot upravljavec skoraj 6.000 kilometrov (km) glavnih in regionalnih cest in 1.200 km železnic ima s spremembo proračuna za leto 2021 predvidenih okoli 804 milijonov evrov, v proračunu za leto 2022 pa 762 milijonov evrov. Približno 294,6 milijona evrov so v tekočem letu predvideli za dela na področju cestne infrastrukture, v prihodnjem letu pa so za ta namen načrtovali porabo 297,8 milijona evrov.

 

Za Romune bodo proizvedli za tisoč kilometrov varnostnih ograj

Do leta 2020 je družba Deltabloc zavarovala slovenske avtoceste že z več kot 40 kilometri varnostnih ograj, poleg tega so na železnicah, avtocestah in ostalih cestah postavili še več kot za 20 kilometrov svojih protihrupnih ograj Phonobloc. Letos pa nameravajo s svojim sistemom inovativnih jeklenih varnostnih ograj Steelbloc prevzeti vodilno vlogo na področju izvajanja jeklenih varnostnih ograj tako na avtocestah kot tudi na vseh ostalih cestah v Sloveniji. Uspešni so tudi v tujini, kot del skupine Deltabloc International, ki je na področju razvoja varnostnih in protihrupnih ograj med vodilnimi v svetovnem merilu in na letni ravni proizvede od 3 do 4 milijone metrov ograj. Trenutno imajo največje naročilo v Romuniji, in sicer za približno tisoč kilometrov varnostnih ograj, v prihodnje pa si želi družba Deltabloc prodreti tudi na hrvaški trg.

 

V letu 2021 se bo nadaljevala gradnja v okviru nekaterih večjih projektov:

  • Podaljšek Ceste proletarskih brigad (pogodbena vrednost dobrih 11 milijonov evrov).
  • Izgradnja druge etape obvoznice Slovenska Bistrica (pogodbena vrednost pribl. 4,5 milijona evra).
  • Gradnja navezovalne ceste Ljubečna–AC priključek Celje vzhod (za izvedbo projekta v vrednosti 4,35 milijona evrov bo Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval 2,8 milijona evrov. Gradnja je v teku in bo trajala predvidoma 15 mesecev.)
  • Gradnja Obvoznice Kidričevo (ocenjena vrednost celotne naložbe znaša 14.701.473,98 evra, predvideni prispevek sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj pa znaša 6.672.688,00 evra. Javno naročilo je v teku, v pridobivanju je gradbeno dovoljenje. Gradnja bo trajala predvidoma 18 mesecev.)
  • Sanacija plazu Solčavsko na cesti R2-428/1252 od km 3,811 do km 4,252 (pogodbena vrednost 2.369.925,25 evra. Gradnja je v teku in bo zaključena predvidoma sredi leta 2021.
  • Rekonstrukcija G1-5/0331 Zidani Most–Radeče, od km 0,650 do km 1,880 (pogodbena vrednost 5.557.854,13 evra. Gradnja je v teku in bo trajala predvidoma v septembru 2021.)
  • Preplastitev R3-7155645 skozi naselji Gorica in Brezovci, od km 5+000 do km 6+000 in od km 7+000 do km 7+970 (pogodbena vrednost 2.851.334,53 evra. Gradnja je v teku in bo zaključena predvidoma do poleti 2021.)
  • Rekonstrukcija ceste Predel–Bovec od km 4,400 do km 6,500 (do naselja Log pod Mangartom). Pogodbena vrednost del: 4.712.912,41 evra. Gradnja v teku, zaključek del je predviden v začetku leta 2022.
  • Rekonstrukcija ceste R2-403/1073 Podbrdo–Petrovo Brdo skozi Podbrdo, od km 0,015 do km 0,600. Pogodbena vrednost 5.460.188,45 evra (DRSI 4.208.847,24 evra in Občina Tolmin 1.251.341,21 evra). Gradnja v teku, zaključek predvidoma konec junija 2021.

V naslednjem letu pa je predvidena tudi objava javnih naročil za gradnjo in sama gradnja za naslednje večje cestne projekte:

  • Novogradnja Hotemaže–Britof (ocenjena vrednost gradbenih del 5,3 milijona evrov)
  • Sanacija zidov in brežin Trebija–Sovodenj (ocenjena vrednost med 4,6 in 6,4 milijona evrov)
  • Obvoznica Vrhnika (ocenjena vrednost gradnje je 4 milijone evrov)
  • Obvoznica Vodice (vrednost gradnje še ni znana)
  • Rekonstrukcija glavne ceste Slovenska Bistrica–Hajdina (ocena vrednosti gradnje 5,3 milijona evrov)
  • Gradnja galerije Šklendrovec (ocenjena vrednost gradnje 5,3 milijona evrov)
  • Rekonstrukcija Križevci–Žihlava (ocenjena vrednost gradnje 3,5 milijona evrov)
  • Obvoznica Hrpelje–Kozina (ocenjena vrednost gradnje 9,2 milijona evrov)
  • Obvoznica Tolmin (ocenjena vrednost gradnje 12 milijonov evrov)
  • Rekonstrukcija Dobova–Brežice (ocenjena vrednost gradnje 8 milijonov evrov)
  • Vzhodna obvoznica Brežic (ocenjena vrednost gradnje 16 milijonov evrov)
  • Rekonstrukcija ceste Murska Sobota–Gederovci (ocenjena vrednost 9,3 milijona evrov)

»Načrtovano je tudi več kot 70 km obnov vozišč državnih cest na leto, številni ukrepi na področju prometne varnosti, ureditev avtobusnih postajališč in sanacije brežin,« še dodajajo na DRSI.

 

V železniško infrastrukturo bo država letos vložila več kot pol milijarde evrov

Za leto 2021 je s strani DRSI za področje železniške infrastrukture predvidenih 509,6 milijona evrov, za leto 2022 pa 464,3 milijona evrov. Zakaj bodo vložili toliko več v železniško kot v cestno infrastrukturo? »Vlaganja v železniško omrežje so bila do pred nekaj let zelo okrnjena. S preteklo finančno perspektivo pa se je s pomočjo evropskih sredstev začela pospešena obnova,« pojasnjujejo na DRSI. Gre predvsem za večje naložbe v koridorske proge (torej glavne proge, ki so hkrati del vseevropskega prometnega omrežja), s katerimi se ureja celotno infrastrukturo na določenem odseku, torej tire, tirne naprave in sisteme, obnavlja postaje in postajališča in podobno, ob nadgradnjah večjih odsekov železniške infrastrukture pa hkrati potekajo tudi posodobitve in obnove ter izvedba protihrupnih ukrepov na kritičnih območjih.

 


Nadgradnja predora Karavanke bo zaključena letos, začenja se nadgradnja vozlišča Pragersko

Letos je predviden zaključek dveh velikih projektov, in sicer nadgradnje železniške proge Zidani Most–Celje (ocenjena vrednost projekta je 282 milijonov evrov, od tega EU sredstva v višini 90,6 milijona evrov) in varnostno-tehnična nadgradnja železniškega predora Karavanke (projekt je financiran s strani obeh držav, Avstrije in Slovenije. Ocenjena vrednost projekta na slovenski strani je 78,58 milijona evrov, od tega predvidena EU sredstva v višini 47,57 milijona evrov). Nadaljevali bodo izvedbo večjih železniških projektov, kot so denimo nadgradnja železniške proge Maribor–Šentilj, uvedba daljinskega vodenja prometa, nadgradnja železniške proge Ljubljana–Kranj–Jesenice–d. m. na odseku Podnart–Lesce Bled in Kranj–Podnart ter vgradnja ETCS sistema na delu X. koridorja.

 

Kolektor pridobil dva pomembna projekta na Hrvaškem

V Kolektor Gradbeništvu so lani pridobili dva velika projekta na Hrvaškem za projekt rekonstrukcije prometnih površin in tirnic na področju pristanišča Reka, ki so ga pridobili prek javnega razpisa, ter projekt gradnje državne ceste na Reki, ki je ena strateških hrvaških prometnic, ki bo povezovala kontejnerski terminal v reškem pristanišču in zahodni del mesta z reško obvoznico.

 

Začeli pa bodo tudi izvedbo novih železniških projektov, med glavnimi izpostavijo nadgradnjo vozlišča Pragersko (ocenjena vrednost investicije je 88,91 milijona evrov, od tega EU sredstva v višini 40 milijonov evrov, s projektom naj bi zaključili v letu 2023); nadgradnjo železniške postaje Grosuplje (ocenjena vrednost investicije je 25 milijonov evrov) in nadgradnjo železniške postaje Domžale (ocenjena vrednost investicije je 7,5 milijona evrov), v okviru nadgradnje železniške proge Ljubljana–Divača pa bodo nadgradili še določene odseke proge.

 

 

 

Okvir

Za Romune bodo proizvedli za tisoč kilometrov varnostnih ograj

Do leta 2020 je družba Deltabloc zavarovala slovenske avtoceste že z več kot 40 kilometri varnostnih ograj, poleg tega so na železnicah, avtocestah in ostalih cestah postavili še več kot za 20 kilometrov svojih protihrupnih ograj Phonobloc. Letos pa nameravajo s svojim sistemom inovativnih jeklenih varnostnih ograj Steelbloc prevzeti vodilno vlogo na področju izvajanja jeklenih varnostnih ograj tako na avtocestah kot tudi na vseh ostalih cestah v Sloveniji. Uspešni so tudi v tujini, kot del skupine Deltabloc International, ki je na področju razvoja varnostnih in protihrupnih ograj med vodilnimi v svetovnem merilu in na letni ravni proizvede od 3 do 4 milijone metrov ograj. Trenutno imajo največje naročilo v Romuniji, in sicer za približno tisoč kilometrov varnostnih ograj, v prihodnje pa si želi družba Deltabloc prodreti tudi na hrvaški trg.

(Visited 179 times, 8 visits today)