Razmere so kljub negotovosti stabilne

20 aprila, 2021
Samo Kranjec

Povpraševanje po gradnji nestanovanjskih stavb se ohranja, saj izpad s področja gostinstva in hotelirstva nadomeščajo druge dejavnosti.

»Na srečo je gradbeništvo v času epidemije Covid-19 ena od redkih gospodarskih panog, ki je dokaj normalno izvajala svoje aktivnosti in na ta način s svojimi multiplikativnimi blažilci državi pomagala premoščati gospodarsko krizo tako spomladi kot tudi zdaj. Prav zagotovo bo tudi v nadaljevanju zdravstvene krize, ki smo ji ravnokar priča,« pravi mag. Gregor Ficko, direktor GZS-Zbornice gradbeništva in IGM (ZGIGM).

 

Pomemben motor gospodarskega razvoja

Sogovornik opozarja, da bo država morala paziti, da s svojimi ukrepi gradbeništva kot ene od redkih gospodarskih panog, ki je bila tudi glede same zdravstvene situacije med zaposlenimi delavci praktično med neproblematičnimi, ne bi po nepotrebnem dušila. Podjetja v gradbeništvu in industriji gradbenega materiala so si namreč tako v prvem kot tudi v drugem valu epidemije Covid-19 prizadevala za nemoteno izvajanje del na gradbiščih. To jim je uspelo skorajda v polnem obsegu, saj so z ustreznimi ukrepi, ki so jih sprejela, dosegala zahtevano varnost pred okužbo vseh zaposlenih, ki so delovali na gradbiščih, in tudi drugih v neposredni bližini gradbišč.

»Z upoštevanjem vseh ukrepov in priporočil s svojimi prizadevanji za nemoteno izvajanje del na gradbiščih podjetja nadaljujejo tudi danes, zato tudi zdaj v panogi ne beležimo večjih zdravstvenih težav. Na zbornici gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS si maksimalno prizadevamo omejiti negativne učinke krize zaradi Covid-19 na poslovanje podjetij v gradbeništvu in industriji gradbenih materialov, ki bi se ob še dodatnih omejitvah prav gotovo pokazali tudi na ostalih segmentih gospodarstva, ki so podpora gradbincem,« razlaga Ficko.

 

Skrb vzbujajoč padec števila izdanih gradbenih dovoljenj

Statistični podatki za lanski november kažejo, da se je vrednost izvedenih gradbenih del povečala v primerjavi z vrednostjo gradbenih del, opravljenih v oktobru, in sicer za 12,2 odstotka. Po znižanju v oktobru se je ponovno zvišala. Vrednost opravljenih gradbenih del na stavbah je bila višja za 5 odstotkov, pri čemer je bila vrednost opravljenih gradbenih del na stanovanjskih stavbah višja za 5,9  odstotka, na nestanovanjskih stavbah, kamor v glavnem sodijo gospodarski objekti, kot so industrijski in poslovni objekti ter hale, pa kar za 8,8 odstotka. »Ta trend sicer kaže, da pri zasebnih investitorjih zadržanost pri odločanju, ali začeti z naložbami ali ne, ne pada več, čeprav se na ZGIGM še vedno bojimo, da bi se ta trend ob poglabljanju zdravstvene krize lahko nadaljeval. Skrb vzbuja število izdanih gradbenih dovoljenj na področju nestanovanjskih gradenj, ki jih je bilo v decembru lani 11 odstotkov manj kot v prejšnjem mesecu,« razlaga Ficko.

 

Negotovost zaradi zdravstvene krize

Ko govori o napovedih za leti 2021 in 2022 sogovornik pravi, da so v trenutnih negotovih razmerah nehvaležne. »Slovenske banke imajo sicer trenutno dovolj likvidnostnih finančnih sredstev, ki bi jih gospodarstvo lahko porabilo za nadaljnji razvoj na področju naložb, je pa povpraševanje po kreditih s strani gospodarstva navkljub rekordno nizkim – pri nekaterih bankah že negativnim – obrestnim meram trenutno zelo nizko. To lahko posledično pripišemo negotovosti in zaskrbljenosti gospodarstva glede nadaljnjega odvijanja pandemije in ukrepov, ki bi lahko tako pri nas kot tudi na evropskih in nekaterih svetovnih gospodarskih trgih, kamor je slovensko gospodarstvo pretežno izvozno usmerjeno, vplivali na samo gospodarsko rast in posledično naročila, ki so jih na teh trgih deležna slovenska podjetja,« razlaga Ficko.

Ta negotovost bo po sogovornikovem mnenju trajala vse, dokler se zdravstvena kriza zaradi Covid-19 ne bo umirila. »Potem pa lahko v okviru slovenskih podjetij pričakujemo skokovito rast tudi na področju naložbenih vlaganj, kar se bo seveda odrazilo tudi v obeh panogah gradbeništva in industrije gradbenega materiala.«

Država bo morala paziti, da s svojimi ukrepi gradbeništva kot ene od redkih gospodarskih panog, ki je bila tudi glede same zdravstvene situacije med zaposlenimi delavci praktično med neproblematičnimi, ne bi po nepotrebnem dušila.

 

Zaupanje raste

Upanje sicer vzbuja januarska vrednost kazalnika zaupanja v gradbeništvu, ki je bila po podatkih Sursa za 2 odstotka višja kot decembra. Je pa bila od vrednosti v januarju 2020 za 4 odstotke nižja, vendar še zmeraj višja od dolgoletnega povprečja (za 14 odstotnih točk). »K zvišanju kazalnika zaupanja v gradbeništvu so sicer prispevala višja skupna naročila. Največ podjetij v gradbeništvu je kot glavni omejitveni dejavnik v svoji dejavnosti navedlo slabe vremenske razmere (40 odstotkov ali za 21 odstotnih točk več kot v prejšnjem četrtletju). Sledili so velika konkurenca v dejavnosti (26 odstotkov ali za 6 odstotnih točk manj), koronavirus (25 odstotkov ali za 10 odstotnih točk več) in nezadostno povpraševanje (23 odstotkov ali enako kot v prejšnjem četrtletju). Slednja dva omejitvena dejavnika sta posredno povezana s pandemijo Covid-19,« razlaga Gregor Ficko.

 

Obrtniki in podjetniki so zmerni optimisti

Na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije pravijo, da njihovi člani s področja gradnje industrijskih objektov v leto 2021 zrejo z zmernim optimizmom. Verjamejo, da se bo naložbena aktivnost v Sloveniji obdržala na podobnih ravneh, kot je bila v letu 2020.

»K temu veliko pripomore dostopnost do razmeroma poceni finančnih virov in prihranki prebivalstva, ki so na zavidljivi ravni. Dodaten motiv, da bi se več investiralo v nepremičnine, je tudi napoved bank, da bo uvedla ležarino tudi na vloge fizičnih oseb. Na drugi strani pričakujemo skromnejšo naložbeno aktivnost dela gospodarstva, ki ga je kriza najbolj prizadela; tu bi izpostavili predvsem turizem,« razlagajo na OZS.

 

Povpraševanje se ohranja

Da so razmere na področju gradnje industrijskih objektov, hal in poslovnih stavb sorazmerno ugodne, potrjujejo tudi v gradbenih podjetjih. Dr. Rok Cajzek, pomočnik direktorja v družbi GIC Gradnje pravi, da je povpraševanje po tovrstnih projektih primerljivo tistemu pred korono, saj so deležni novih povpraševanj panog, kot so denimo logistični centri, ki nadomeščajo izpad v dejavnostih, ki jih je epidemija bolj prizadela. Za leti 2021 in 2022 ostajajo optimisti, za kar jim dajejo osnovo tudi novi projekti, ki jih podjetja načrtujejo.

Peter Smrekar, vodja trženja v podjetju Makro 5 gradnje, pravi, da po njihovi oceni razmere na trgu bistveno ne odstopajo od minulih let, dela je dovolj. »Razmeram in posledično ukrepom, ki jih je povzročila epidemija Covid-19, smo se pravočasno prilagodili. Potencialni naročniki, ki so načrtovali gradnjo v tem času in niso iz gostinskega ali turističnega sektorja, so naložbo tudi izpeljali,« razlaga Smrekar. Dodaja, da za leti 2021 in 2022 pričakujejo, da bodo nadaljevali z enakim obsegom dela.

 

Tehnologija BIM spodbuja digitalizacijo

Gradbena stroka se razvija tudi v času epidemije, zlasti v smer digitalizacije. Andrej Pogačnik, predsednik matične sekcije gradbenih inženirjev pri Inženirski zbornici Slovenije, pravi, da se v gradbeništvu, predvsem pri izvedbi industrijskih objektov, v večini primerov za izgradnjo proizvodnih ali skladiščnih hal, v manjši meri pa tudi za poslovne stavbe (kjer še vedno prevladuje klasični ‘in situ’ način gradnje), uporablja montažni način gradnje. Princip izdelave posameznih elementov in montaža na gradbišču se nista revolucionarno spremenila, se pa celoten proces projektiranja in izgradnje v zadnjem času pospešeno digitalizira z uporabo tehnologije BIM (Building Information Modelling), kjer se objekti nič več ne projektirajo klasično v 2D-okolju, ampak se modelirajo v 3D-okolju, pri čemer ima vsak element pripete tudi vse ključne informacije, potrebne za izgradnjo in po izgradnji, kot tudi informacije za vzdrževanje.

 

(Visited 94 times, 7 visits today)