Tradicijo gradnje z lesom v Sloveniji dokazuje bogata arhitekturna dediščina. Čeprav je razcvet industrije gradiv v preteklosti povzročil zaton gradnje z lesom, pa gradnja z naravnimi materiali – predvsem z lesom – zopet pridobiva veljavo.
Les kot gradbeni material
Največja prednost lesa in materialov na njegovi osnovi je ekološka neoporečnost. Prednost v Sloveniji, tretji najbolj gozdnati državi v EU, je povezana tudi z lokalno dostopnostjo, ki predstavlja hkrati izziv in priložnost. V EU se nekaj več kot 40 % žaganega lesa iglavcev porabi pri gradnji, hkrati pa v gospodarsko razvitejših držav vsakih 100 m3 predelanega lesa predstavlja eno delovno mesto. Les je v Sloveniji prepoznan kot strateška surovina in zato bi bilo treba stremeti k povečanju njegove dodane vrednosti, izboljšanju konkurenčnosti lesno-predelovalne panoge in vzpostavitvi temeljev za razvoj novih proizvodov na osnovi lesa oziroma novih tehnologij njegove uporabe. Na Zavodu za gradbeništvo Slovenije (ZAG) se kot deležniki vključujemo v večino faz gozdno-lesne verige – od raziskav osnovnega materiala do njegove končne uporabe.
Gradnja z lesom
Govorimo o estetskem materialu z odličnim razmerjem med nosilnostjo in lastno težo, ki lahko konkurira trenutno najbolj uporabljenima betonu in jeklu in sledi trendom sodobne gradnje – višje, večje, drzneje. Četudi gradnja z lesom ni vedno najcenejša, ima še dodatni prednosti: visoko stopnjo prefabrikacije in s tem hitrost gradnje.
Klasična okvirna lesna gradnja je primerna in tudi cenovno učinkovita za nižje zgradbe. Vnaprej se pripravijo ploskovni stenski, medetažni in strešni elementi. ZAG aktivno sodeluje z uveljavljenimi proizvajalci montažnih objektov na področju raziskav in zagotavljanja kakovosti.
S široko uporabo računalniško krmiljenih strojev se zopet uveljavljajo lesene skeletne konstrukcije, pri katerih se predpripravijo le masivni nosilni elementi.
Masivna lesena gradnja iz križem stikovanih (lepljenih) lamel po učinkovitosti porabe lesa ni vedno najbolj ekonomična, a pri višjih zgradbah oz. drznejših arhitekturnih rešitvah nujna izbira. V Sloveniji se danes gradijo objekti do vključno pet etaž, v Evropi pa tudi z več kot deset etaž.
Ko lesena skeletna ali masivna konstrukcija ne more konkurirati arhitekturnim predlogom, nastajajo hibridne konstrukcije. Največkrat se materiali na osnovi lesa združujejo z jeklom ali armiranim betonom. Na tak način se v Evropi gradi do višine 70 m (20 etaž). Kljub trenutno skromnem deležu gradnje lesenih visokih stavb v Sloveniji je ZAG prepoznal aktualnost področja in se aktivno vključil v raziskave na področju gradnje prihodnosti.
Prihodnost v lesu
Porast gradnje z lesom potrjujejo tudi statistični podatki. Zaradi pričakovanih višjih cen surovine bo v prihodnosti vse bolj aktualna predvsem racionalna raba lesa. Trenutno stanje tehnike ponuja številne možnosti gradnje z lesom, vendar pa bo le pravilno pripravljen in vgrajen les trajen material.
01 2804-254
