Zastoji povečujejo porabo goriva in na prometno obremenjenih območjih ustvarjajo žarišča onesnaženega zraka.
Raziskave kažejo, da so lahko zaradi zastojev lokalne emisije nekaterih onesnaževal iz vozil tudi do 75 % višje kot pri tekočem prometu.
Več izpustov prav tam, kjer jih vdihujemo
Problem cestnega prometa ni le CO2. Vozila povzročajo izpuste dušikovih oksidov in drobnih delcev, dodatni delci pa nastajajo tudi zaradi obrabe pnevmatik, zavor in cestne površine.
Po zadnjih podatkih Evropske agencije za okolje (EEA) je promet v EU leta 2023 povzročil 57,3 odstotka vseh emisij dušikovih oksidov (NOx) ter 30,9 odstotka emisij delcev PM10 in PM2,5. Vpliv cestnega prometa je lahko posebej velik v mestih, saj onesnaževala nastajajo tik ob površju in v neposredni bližini ljudi.
Zastoj razmere dodatno poslabša
Avtomobili dalj časa ostajajo na cesti, pogosto stojijo z delujočim motorjem ter nenehno zavirajo in pospešujejo. V raziskavi dejanskih izpustov dizelskega avtomobila so bile denimo emisije NOx v zastoju za 29 odstotkov višje kot med tekočo vožnjo.
Onesnažen zrak pomeni tudi več bolezni
EEA onesnaženost zraka še vedno označuje za največje okoljsko tveganje za zdravje v Evropi. Povezana je z boleznimi srca in ožilja ter dihal, možgansko kapjo, sladkorno boleznijo in pljučnim rakom. Več kot devet od desetih Evropejcev je še vedno izpostavljenih koncentracijam vsaj nekaterih onesnaževal, ki presegajo priporočila Svetovne zdravstvene organizacije.
Zato tudi stroška prometnih zastojev ne moremo meriti samo v porabljenem gorivu in izgubljenih delovnih urah. Onesnažen zrak pomeni dodatne stroške zdravljenja, bolniške odsotnosti in prezgodnje smrti. Študija, na katero se sklicuje EEA, je skupni gospodarski strošek onesnaženosti zraka v državah EU ocenila na približno 600 milijard evrov na leto oziroma okoli štiri odstotke BDP. To seveda ni strošek prometnih zastojev, temveč vsega onesnaženja zraka, promet pa je eden njegovih pomembnih virov.
Koliko pa zastoji stanejo Slovenijo?
Pri nas natančnega računa pravzaprav nimamo. Kot piše Podjetna Slovenija, Slovenija nima modela, s katerim bi sistematično merila gospodarsko škodo zaradi prometnih zastojev.
Ocene pa so visoke. Urednik Podjetne Slovenije Goran Novković navaja, da zaradi zastojev v Sloveniji izgubimo približno od 0,7 do 1,4 milijarde evrov na leto.
Škoda za gospodarstvo nastaja na več ravneh: zaposleni izgubljajo delovni čas, prevozniki porabijo več časa in goriva, dobave so manj predvidljive, logistika se draži, podjetja pa morajo v svoje poslovanje vključevati vse več časovne rezerve.
Med največjimi ozkimi grli Podjetna Slovenija izpostavlja ljubljanski avtocestni obroč. Opozarja tudi, da posamezen nov infrastrukturni projekt problema ne more rešiti: drugi tir je pomemben, vendar brez posodobitve železniškega in cestnega zaledja ter razvoja intermodalnih centrov ne bo dovolj.
Slovenski zastoji imajo tako najmanj tri račune:
- Prvega plačujejo vozniki z izgubljenim časom,
- drugega gospodarstvo z dražjim in manj predvidljivim transportom,
- tretjega pa vsi prebivalci z dodatnimi izpusti in slabšo kakovostjo zraka.
Celoten članek Podjetne Slovenije: [Koliko nas stanejo prometni zastoji?]
